1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
TERMINOLOGIJA: beteg na ledovju
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
beteg -a (betek, beteg) samostalnik moškega spola
Celotno geslo
eSSKJ16
bijen -a -o deležnik
1. (od koga, zavoljo česa, k čemu, s čim) ki je deležen udarcev, danih z namenom povzročanja bolečine oz. kaznovanja; SODOBNA USTREZNICA: udarjan, tepen
1.1 v zvezah z lice, obličje, (v kaj, po čem, s čim) ki je deležen udarcev v obraz, zadanih s sramotilnim namenom
1.2 ki je deležen uničevalnega udarca
1.3 ubit, usmrčen
FREKVENCA: 80 pojavitev v 21 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
bodenje -a (bodenje, bodejnje) samostalnik srednjega spola
1. potiskanje ostrega, koničastega predmeta v koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: zabadanje
1.1 česa ubijanje s potiskom rezila, zlasti v srce
2. povzročanje pekoče bolečine komu zaradi svoje ostrosti; SODOBNA USTREZNICA: zbadanje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
bolan -lna -o pridevnik
1. ki je telesno oslabel zaradi motnje v razvoju ali delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolan
1.1 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem, s čim ki ima motnjo, navedeno v dopolnilu
1.2 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem ki ima motnjo delovanja organa ali skupine organov, navedenih v dopolnilu
2. ki zaradi določene motnje ne deluje pravilno; SODOBNA USTREZNICA: bolan
3. ki čuti duševne bolečine
3.1 v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom od česa ki je zaradi duševnega trpljenja telesno oslabel; SODOBNA USTREZNICA: bolan
4. ki ima menstruacijo
FREKVENCA: 289 pojavitev v 30 delih
Pleteršnik
Celotno geslo
eSSKJ16
boleti -im nedovršni glagol
1. kaj/brezoseb.; koga motiti koga s telesno bolečino
2. kaj/brezoseb.; kogatož. povzročati močne duševne bolečine; SODOBNA USTREZNICA: boleti
FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih
FRAZEOLOGIJA: glava boli koga od česa
Pleteršnik
čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče-Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.
Celotno geslo
eSSKJ16
dreti2 derem (drejti, dreti) nedovršni glagol
1. kdo; čemu, kaj odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: dreti, odirati
2. ekspresivno, kdo; kogatož. izkoriščati, izrabljati koga z zelo visokimi cenami, dajatvami; SODOBNA USTREZNICA: odirati
2.1 kdo; kogatož., (skozi koga) pridobivati denar od koga s pomočjo laži, prevare
3. brezoseb.; kogatož. [smiselni osebek] čutiti krčevite, sunkovite bolečine
4. ekspresivno, kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja z dejavnostjo dosegati, da kdo/kaj pride na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spravljati
5. kdo; kaj s silo delati, da kaj ni več celo; SODOBNA USTREZNICA: razdirati, podirati
5.1 kdo; koga/kaj od česa s silo ločevati od česa; SODOBNA USTREZNICA: trgati
6. ekspresivno, kdo/kaj; koga/kaj povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju, navadno z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: napadati, mučiti
FREKVENCA: 63 pojavitev v 16 delih
FRAZEOLOGIJA: dreti kruh od ust
Celotno geslo
Pohlin
]
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
hladíti, -ím, vb. impf. kühlen, abkühlen; dejati jed hladit, das Essen zum Abkühlen hinstellen; h. se v senci, sich im Schatten abkühlen; pren. bolečine h., die Schmerzen lindern.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
klanje s kolika, bolečine v trebuhu: en dan kadar nar bulshi vole je bila, nanaglom io klajne im. ed. popade, poshle po tiga Paterja, Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde, zhaka dokler je maſho odbral, mu povej, ta Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho (I/2, 213)
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
mantràti -ám nedov.
1. mučiti, namenoma povzročati telesne bolečine: czejlo noucs ga mántrájo, i ſzplüvanyem ga grdijo BKM 1789, 74
2. povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje: priſao ſzi ſze pred czajtom mantrati náſz KŠ 1771, 27; ma düsa, Mántras ti ſzebé BKM 1789, 167; teilo i kerv, Düſſo mantra SM 1747, 68; Düsa, Dühovni glád te mantrá KŠ 1754, 258; Düsna vejſzt mene tou'zi, Nesztanoma mantrá ſzrczé BKM 1789, 14; vnouge moke i mántre, ſtere düso i tejlo mantrájo KŠ 1754, 145; Proſzim te, ne mantráj me KŠ 1771, 194; od dnéva do dnéva je ſzvojo pravicsno düſo znepravdenimi nyihovimi delami mántrao KŠ 1771, 720
mantràti se -ám se
1. mučiti se, imeti telesne ali duševne bolečine: ár ſze mantrám vu etom plámni KŠ 1771, 226; düsa Sze mi mantrá KŠ 1754, 255; ſzlüga moj le'zi i jako ſze mantrá KŠ 1771, 24; vszáki sze tô'zi, ka je znorjen i kak sté sze mantrá, nemre sze vcsedniti AIP 1876, br. 1, 8; i mantrali ſze bodo dén i noucs na veki veke KŠ 1771, 804
2. čutiti velik napor: i vido je je, kaj ſzo ſze mantrali vu plavanyi KŠ 1771, 121
mantrajóuči se -a se -e se ko se je mučil: kricsala je rodécsa i mantrajoucsa ſze KŠ 1771, 787
mantráni -a -o mučen: neſzécsi nemocsne mantráne od necsiſzti dühouv KŠ 1771, 354
1. mučiti, namenoma povzročati telesne bolečine: czejlo noucs ga mántrájo, i ſzplüvanyem ga grdijo BKM 1789, 74
2. povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje: priſao ſzi ſze pred czajtom mantrati náſz KŠ 1771, 27; ma düsa, Mántras ti ſzebé BKM 1789, 167; teilo i kerv, Düſſo mantra SM 1747, 68; Düsa, Dühovni glád te mantrá KŠ 1754, 258; Düsna vejſzt mene tou'zi, Nesztanoma mantrá ſzrczé BKM 1789, 14; vnouge moke i mántre, ſtere düso i tejlo mantrájo KŠ 1754, 145; Proſzim te, ne mantráj me KŠ 1771, 194; od dnéva do dnéva je ſzvojo pravicsno düſo znepravdenimi nyihovimi delami mántrao KŠ 1771, 720
mantràti se -ám se
1. mučiti se, imeti telesne ali duševne bolečine: ár ſze mantrám vu etom plámni KŠ 1771, 226; düsa Sze mi mantrá KŠ 1754, 255; ſzlüga moj le'zi i jako ſze mantrá KŠ 1771, 24; vszáki sze tô'zi, ka je znorjen i kak sté sze mantrá, nemre sze vcsedniti AIP 1876, br. 1, 8; i mantrali ſze bodo dén i noucs na veki veke KŠ 1771, 804
2. čutiti velik napor: i vido je je, kaj ſzo ſze mantrali vu plavanyi KŠ 1771, 121
mantrajóuči se -a se -e se ko se je mučil: kricsala je rodécsa i mantrajoucsa ſze KŠ 1771, 787
mantráni -a -o mučen: neſzécsi nemocsne mantráne od necsiſzti dühouv KŠ 1771, 354
Pleteršnik
nǫ̑tranji, adj. der innere, inwendig; notranja okna; notranje bolečine; — ministerstvo za notranje stvari, das Ministerium des Innern, DZ.; notranja dežela, das Binnenland, notranja kupčija, der Binnenhandel, Cig., Jan.; n. konj, das Sattelpferd, Jan. (H.); — tudi: notránji, Mur., Jan.
Pleteršnik
oblę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) belagern, blockieren, Mur., Cig., Jan., Krelj; mesto z vojsko o., Dalm.; smrtne bolečine bodo srce oblegle, Jsvkr.; — 2) o. se, sich anschmiegen, passen (o obleki), Cig., Šol.; oblačilo se obleže (liegt gut an), Cig., Svet. (Rok.).
Pleteršnik
odję́njati, -am, vb. pf. = odnehati, nachlassen, nachgeben; veter je odjenjal, bolečine so odjenjale, Cig.; o. komu, jemandem nachgeben, BlKr.-M.; za las ne o., nicht um ein Haar breit weichen, Cig.; ne o. od pravice svoje, von seinem Rechte nicht lassen wollen, Cig.; o. od cene, vom Preise ablassen, Cig., Kr.; skladi so odjenjali, die Fugen haben nachgegeben, Polj.
Celotno geslo
Pohlin
pezati [pẹ́zati pẹ́zam] nedovršni glagol
mučiti, tj. povzročati telesne bolečine po ukazu sodnika, oblastnika
Pleteršnik
poporǫ́dən, -dna, adj. nach der Geburt stattfindend, Cig., C.; poporodne bolečine, die Nachgeburtswehen, Cig.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost