Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
abdómen -mna tudi -a m (ọ̄)
anat. trebuh: bolečine v abdomnu
// zool. zadek
Pravopis
abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek
Celotno geslo eSSKJ
àj medmet
    1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega
      1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje
    2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
    3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost
    4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost
    5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu
      5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay
Pravopis
akupresúra -e ž, pojm. (ȗ) blažiti bolečine z ~o
Pravopis
akupunktúra -e ž, pojm. (ȗ) odpravljati bolečine z ~o
Farmacija
analgétik -a m
Celotno geslo Etimološki
anestezȋja -e ž
SSKJ²
anesteziológ -a m (ọ̑)
med. zdravnik specialist za anesteziologijo, reanimatologijo, intenzivno medicino in lajšanje bolečine po operaciji: anesteziolog je pred operacijo ocenil splošno zdravstveno stanje bolnika
SSKJ²
anesteziológinja -e ž (ọ̑)
med. zdravnica specialistka za anesteziologijo, reanimatologijo, intenzivno medicino in lajšanje bolečine po operaciji: specialistka anesteziologinja; pogovor z anesteziologinjo; dela kot anesteziologinja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
Farmacija
ántinevrálgik -a m
Celotno geslo eSSKJ
artroskópski artroskópska artroskópsko pridevnik [artroskópski] ETIMOLOGIJA: ↑artroskopija
Celotno geslo Sprotni
àsimptomátično prislov
    iz medicine brez simptomov SINONIMI: asimptomatsko, brezsimptomno, nesimptomatsko
Celotno geslo eSSKJ
áu in àu; tudi áv medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec začuti, čuti bolečino, navadno telesno
    2. kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine, nezadovoljstva
ETIMOLOGIJA: = polj. au, češ. ou, au, mak. of, imitativna beseda, v enakem pomenu znana tudi v drugih jezikih, npr., nem. au, lat. au - več ...
Celotno geslo eSSKJ
áuva in àuva; tudi áua medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec čuti, začuti bolečino, navadno telesno
    2. kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine
ETIMOLOGIJA: ↑au
Celotno geslo eSSKJ16
beteg -a (betek, beteg) samostalnik moškega spola
1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
TERMINOLOGIJA: beteg na ledovju
Celotno geslo eSSKJ16
bijen -a -o deležnik
1. (od koga, zavoljo česa, k čemu, s čim) ki je deležen udarcev, danih z namenom povzročanja bolečine oz. kaznovanja; SODOBNA USTREZNICA: udarjan, tepen
1.1 v zvezah z lice, obličje, (v kaj, po čem, s čim) ki je deležen udarcev v obraz, zadanih s sramotilnim namenom
1.2 ki je deležen uničevalnega udarca
1.3 ubit, usmrčen
FREKVENCA: 80 pojavitev v 21 delih
Jezikovna
Bivši ali nekdanji?

Zanima me zakaj se v zadnjih letih v množičnih občilih uporablja zgolj pridevnik nekdanji, medtem ko je pridevnik bivši postal že prava redkost. Imata različen pomen? Kdaj sta se prvič uporabila? Je izraz bivši še vedno del knjižnega zbornega jezika?

SSKJ²
blaznéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. star. kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni
2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti
● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo
    blaznèč -éča -e:
    blazneča ženska
Pravopis
blaznéti -ím nedov. blázni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; blaznênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik ~i; poud. blazneti od česa ~ ~ bolečine, veselja |burno izražati bolečino, veselje|; poud. blazneti za kom ~ ~ dekletom |biti močno zaljubljen|
SSKJ²
blažílec -lca [tudi blažiu̯ca] m (ȋ)
1. kar kaj lajša, omiljuje: učinkoviti blažilci stresa; delovati kot naravni blažilec bolečine, vnetja / socialni in drugi pomembni blažilci krize / znani politik nastopa kot blažilec napetosti med narodoma
2. teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; blažilnik: hidravlični, teleskopski blažilec; blažilec sunkov, tresljajev, udarcev
Število zadetkov: 544