Zadetki iskanja
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja
2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada
● iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij
♦ bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic
bíti [právi] cvet čésa, bíti v pólnem cvétu, rdèč kàkor mákov cvét, rdèč kot mákov cvét, v cvétu lét, v cvétu mladósti, v cvétu življênja
nanašajoč se na cvet: z vrbovja se je usipal cvetni prah / dvorana, okrašena s cvetnimi kitami iz cvetov
♦ bot. cvetni listi; cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; dvojno, enojno cvetno odevalo
1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti
2. v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: morje cveti in cveti, kopanje je možno le ob zgodnjih jutranjih urah
3. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel
4. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela
// obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima
5. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti
● ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči
- cvetèč -éča -e:
cveteč obraz; cveteč vrt; cveteča deklica;
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 32
- Naslednja »