Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

barrettov barrettova barrettovo; in Barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo]
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik
ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)
Barrettov Barrettova Barrettovo; in barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo]
STALNE ZVEZE: Barrettov požiralnik
ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)
belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: bel - več ...
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]
    1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla
      1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
blízu1 prislov [blízu]
    1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
    2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
    4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...
brámor brámorja samostalnik moškega spola [brámor]
    iz zoologije večja žuželka z manjšimi krili in lopatastimi prednjimi nogami, ki koplje podzemne rove in objeda podzemne dele rastlin; primerjaj lat. Gryllotalpa gryllotalpa
ETIMOLOGIJA: < mramor < pslov. *mormorъ, tako kot stcslov. izmrъmьrati, strus. izmoromrati ‛poglodati, izjesti’ iz ide. korena *merh2- ‛mleti, stiskati, drobiti, treti’, prvotno torej ‛tisti, ki gloda, žre’ - več ...
brínov brínova brínovo pridevnik [brínou̯ brínova brínovo] ETIMOLOGIJA: brin
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]
    1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
      1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
    2. manjša buča
    3. priprava ali njen del trebušaste oblike
    4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
      4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica
FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: buča
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]
    1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea
      1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: cvet - več ...
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]
    2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka
ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej cvet
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]
    1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čist
enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost]
    stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
ETIMOLOGIJA: enakopraven
endívija endívije samostalnik ženskega spola [endívija]
    1. glavnata solata z daljšimi čvrstimi listi z nazobčanim robom
      1.1. listi te solate kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Endivia in it. indivia iz srgr. entýbia iz entýbion, prevzeto iz nekega semit. jezika - več ...
gazéla1 gazéle samostalnik ženskega spola [gazéla]
    1. vitek, hiter kopitar z votlimi koničastimi rogovi, rjavkastim hrbtom in belim trebuhom, ki živi v Afriki in Aziji; primerjaj lat. Gazella
    2. ekspresivno vitka, visoka, privlačna ženska
    3. ekspresivno hitro rastoče, uspešno podjetje
STALNE ZVEZE: skokonoga gazela, thomsonova gazela, Thomsonova gazela
FRAZEOLOGIJA: teči kot gazela
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gazelle, frc. gazelle in špan. gacela iz arab. g̣azāla - več ...
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
hékati hékam in hêkati hêkam nedovršni glagol [hékati] in [hêkati]
    1. manj formalno vdirati v računalniške sisteme, navadno nepooblaščeno, zlasti z namenom dokazovanja računalniške spretnosti, finančnega okoriščanja
      1.1. manj formalno s takim vdiranjem spreminjati nastavitve, prisvajati si podatke
      1.2. manj formalno posegati v programsko ali strojno opremo z namenom prilagajanja njenih funkcij potrebam, željam uporabnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. hack, prvotno ‛sekati’
jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc]
    1. kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana
ETIMOLOGIJA: jajce
jéžek jéžka samostalnik moškega spola [jéžək]
    1. navadno ekspresivno jež, zlasti manjši
    2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: jež, morski jež, iz zoologije morski ježek
    3. kar po obliki spominja na manjšega ježa
      3.1. slaščica v obliki kroglice z mrvicami
    4. pripomoček iz dveh sprijemalnih trakov za zapenjanje zlasti oblačil, obutve
STALNE ZVEZE: aragonitni ježek, jamski ježek, kljunati ježek, morski ježek, rumeni ježek
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na ježka, postrižen na ježka
ETIMOLOGIJA: jež
júrček1 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək]
    1. užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jur
      1.1. ta goba kot hrana, jed
      1.2. kar spominja na to gobo
STALNE ZVEZE: jesenski jurček, poletni jurček
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...
Število zadetkov: 60