Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

trapíst trapísta samostalnik moškega spola [trapíst]
    1. katoliški menih strogega reda, ki živi odmaknjen od družbe, vzdržuje popoln molk in sam ustvari vse, kar potrebuje za življenje
    2. poltrdi sir iz kravjega mleka z redko posejanimi manjšimi luknjami, po izvoru iz Francije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. trappiste, po samostanu La Trappe v mestu Soligny-la-Trappe v Franciji
trenažêr trenažêrja samostalnik moškega spola [trenažêr]
    1. sobna športna naprava za razvijanje, ohranjanje telesne pripravljenosti in mišične moči
      1.1. sobna športna naprava, v katero se vpne kolo in ki z nastavitvami obremenitve omogoča posnemanje kolesarjenja po različno zahtevnih terenih
    2. naprava za usposabljanje, urjenje koga, navadno vojakov, s katero se posnemajo pogoji pri opravljanju določenih nalog, operacij
STALNE ZVEZE: eliptični trenažer
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. trenàžēr) iz rus. trenažër, iz trenáž ‛treniranje, trening’, glej trenirati
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni]
    1. ki je v zvezi z umetnostjo
      1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
      1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
    2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
    3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar
ETIMOLOGIJA: umetnost
umirjeválnik umirjeválnika samostalnik moškega spola [umirjeválnik]
    1. naprava v kameri, fotoaparatu ali njen del, ki pri zajemanju slike zmanjšuje posledice premikanja, tresljajev
    2. priprava za umirjanje česa
ETIMOLOGIJA: iz umirjevati iz umiriti
upésniti upésnim dovršni glagol [upésniti]
    1. izraziti, prikazati kaj kot motiv, temo, zgodbo v pesmi
      1.1. preoblikovati, napisati pesem po obstoječi, navadno tujejezični predlogi
    2. napisati glasbo za besedilo pesmi
ETIMOLOGIJA: pesniti
varstvoslôvje varstvoslôvja samostalnik srednjega spola [varstvoslôu̯je]
    1. veda, ki se ukvarja s proučevanjem in načrtovanjem javnega reda in miru, varnosti znotraj države
      1.1. študij te vede
ETIMOLOGIJA: varstvo + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
vêrz vêrza samostalnik moškega spola [vêrs vêrza]
    1. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; SINONIMI: stih
      1.1. v množini pesem iz teh enot; SINONIMI: stih
    2. posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: stih
STALNE ZVEZE: prosti verz, svobodni verz
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vers iz lat. versus, prvotneje ‛vrsta, vrstica’, prvotno ‛obrat’, iz vertere ‛vrteti, sukati, obračati’ - več ...
verzifikácija verzifikácije samostalnik ženskega spola [verzifikácija]
    1. pisanje, ustvarjanje verzov, verznih besedil
    2. iz literarne vede pravila, način tvorjenja verzov kakega avtorja, obdobja, jezika
      2.1. iz literarne vede celota del v verzih kakega avtorja, obdobja, jezika
    3. ekspresivno delo v verzih, navadno brez večje umetniške vrednosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Versifikation) iz lat. versificātio iz versificāre ‛delati verze, verzificirati’, iz verz + facere ‛delati, narediti’
vêrzni vêrzna vêrzno pridevnik [vêrzni] STALNE ZVEZE: verzni prestop
ETIMOLOGIJA: verz
vetrolòm vetrolôma samostalnik moškega spola [vetrolòm]
    1. lomljenje dreves zaradi močnega vetra
      1.1. zaradi močnega vetra polomljeno drevje
      1.2. območje, zlasti gozd, z drevjem, polomljenim, poškodovanim zaradi močnega vetra
ETIMOLOGIJA: veter + lom
vetrôvnik vetrôvnika samostalnik moškega spola [vetrôu̯nik]
    1. iz tehnike in tehnologije veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarja zračni tok za proučevanje, testiranje aerodinamičnih lastnosti zlasti letal, avtomobilov
      1.1. taka naprava za trening nekaterih športov ali za rekreativno, ljubiteljsko dejavnost
ETIMOLOGIJA: veter
vpét vpéta vpéto pridevnik [ʍpét]
    1. ki je pritrjen na določenem mestu
    2. ki dobi, ima svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: vpeti
vpéti vpnèm dovršni in nedovršni glagol [ʍpéti]
    1. narediti, povzročiti, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto
    2. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: peti
zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti]
    1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo
      1.1. zapičiti, zasaditi kaj kam sploh
    2. ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa
      2.1. ekspresivno določiti okvir, obseg česa
      2.2. ekspresivno določiti kaj sploh
    3. neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli
ETIMOLOGIJA: količiti
zelenjádarski zelenjádarska zelenjádarsko pridevnik [zelenjádarski] ETIMOLOGIJA: zelenjadar
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]
    1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
    3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
    4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
    5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *geh1b(h)ah2 iz *geh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
Število zadetkov: 196