Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
etída glej etuda
Celotno geslo eSSKJ
etuda etude in etúde; tudi etída samostalnik ženskega spola [etída] in [etúda]
    1. iz glasbene umetnosti krajša skladba za izpopolnjevanje izvajalske tehnične spretnosti
      1.1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba, navadno tridelna, katere kompozicija temelji na razvijanju določene tehnične prvine
    2. iz gledališke umetnosti, iz plesne umetnosti krajša uprizoritev za izpopolnjevanje tehnične spretnosti, izvedbe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. étude, prvotno ‛vaja’, < stfrc. estudie < lat. studium ‛prizadevnost, vnema, marljivost, znanstveno prizadevanje, delo, študij’
Celotno geslo eSSKJ
evalvácija evalvácije samostalnik ženskega spola [evalvácija]
    ocenjevanje, vrednotenje kakovosti, ustreznosti česa glede na zastavljena merila, cilje; SINONIMI: evalviranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. evaluation iz frc. évaluation, iz ↑evalvirati
Celotno geslo eSSKJ
evalvírati evalvíram dovršni in nedovršni glagol [evalvírati]
    ocenjevati, vrednotiti kakovost, ustreznost česa glede na zastavljena merila, cilje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. evaluieren in) angl. evaluate iz frc. évaluer ‛oceniti (vrednost)’ iz stfrc. value ‛vrednost’ iz lat. valēre ‛močan biti, zdrav biti, veljati, biti vreden’
Celotno geslo eSSKJ
fíkcijski fíkcijska fíkcijsko tudi fikcíjski fikcíjska fikcíjsko pridevnik [fíkciski] tudi [fikcíski] ETIMOLOGIJA: ↑fikcija
Celotno geslo eSSKJ
fiktíven fiktívna fiktívno pridevnik [fiktívən]
    1. ki je izmišljen in v resničnosti ne obstaja
    2. v obliki fiktivni ki se zlasti glede na formalne značilnosti zdi resničen, pristen, običajen, čeprav ni
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. fiktiv iz frc. fictif, glej ↑fikcija
Celotno geslo eSSKJ
gamáša gamáše samostalnik ženskega spola [gamáša]
    1. navadno v množini pripomoček, ki se namesti čez čevelj, navadno tudi spodnji del hlačnice, in ščiti noge pred mrazom, snegom, vlago
      1.1. navadno v množini takemu pripomočku podobno oblačilo, zlasti kot modni dodatek
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gamasche in star. frc. gamache iz špan. guademecí ‛vrsta usnja’, kar je prevzeto iz arab. ġ̣adāmasī, dobesedno ‛(usnje) iz mesta Gadames (v Libiji)’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
gígabájtni gígabájtna gígabájtno pridevnik [gígabájtni]
    1. ki lahko shrani (vsaj) en gigabajt podatkov
      1.1. del pridevniške zloženke v obliki n-gigabajtni ki je v zvezi z določenim številom gigabajtov
ETIMOLOGIJA: ↑gigabajt
Celotno geslo eSSKJ
gravúra gravúre samostalnik ženskega spola [gravúra]
    1. likovna tehnika, pri kateri se podobe, vzorce vrezuje v tršo podlago, navadno leseno, kovinsko, kamnito
      1.1. likovno delo, ki nastane z uporabo te tehnike
    2. kar nastane z vrezovanjem črk, podob v tršo podlago
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Gravur, latinizirane oblike h Gravüre, prevzeto iz frc. gravure iz ↑gravirati
Celotno geslo eSSKJ
grotéska grotéske samostalnik ženskega spola [grotéska]
    1. iz literarne vede literarno delo, ki s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način
      1.1. prikazovanje resničnosti na grozljiv, popačen način, zlasti s povezovanjem tragičnega in komičnega
      1.2. podoba, ki prikazuje resničnost na grozljiv, popačen način
    2. ekspresivno kar je zlasti zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti grozljivo in popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Groteske) iz it. grottesca, prvotno slikarski strokovni izraz, ki označuje antično rimsko dekorativno slikarstvo z upodobitvami meduz, orožja ipd., iz grottesco ‛grotesken, čuden’, prvotno ‛jamski, votlinski’, iz grotta ‛jama, votlina’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
grotéskni grotéskna grotéskno pridevnik [grotéskni]
    2. v obliki grotesken, ekspresivno ki je tragikomičen, grozljiv, popačen do mere, da se zdi neresničen
    3. kot samostalnik v obliki groteskno kar s povezovanjem tragičnega in komičnega na grozljiv, popačen način prikazuje resničnost
    4. kot samostalnik v obliki groteskno kar je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: ↑groteska
Celotno geslo eSSKJ
grotéskno prislov [grotéskno]
    1. takó, da se s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način
    2. ekspresivno takó, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: ↑groteskni
Celotno geslo eSSKJ
gulág gulága samostalnik moškega spola [gulák gulága]
    1. zlasti v Sovjetski zvezi kazensko taborišče za prisilno delo zlasti političnih zapornikov
      1.1. v ednini, zlasti v Sovjetski zvezi sistem takih taborišč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. gulág, iz kratice za g(lávnoe) u(pravlénie) lag(eréj) ‛glavna uprava taborišč’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
híšnik híšnika samostalnik moškega spola [híšnik]
    kdor se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
ETIMOLOGIJA: ↑hiša
Celotno geslo eSSKJ
hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc]
    1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
    2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
    3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
Celotno geslo eSSKJ
hòj in hôj medmet
    1. navadno s ponovljeno črko o, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec opozarja na svojo prisotnost in želi priklicati koga
      1.1. izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec želi pri kom zbuditi pozornost, ker mu želi nekaj reči
      1.2. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, srečanju pozdravi koga, zlasti znanca
    2. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje
      2.1. ponazarja veselje, navdušenje
FRAZEOLOGIJA: Hej hoj!
ETIMOLOGIJA: verjetno imitativna beseda, primerjaj tudi nem. hoi in angl. hoy
Celotno geslo eSSKJ
hommage hommagea samostalnik moškega spola [omáš omáža]
    1. izkaz spoštovanja, priznanja velike vrednosti, vplivnosti umetnika v obliki umetniškega dela, kulturne prireditve, ki se navezuje na njegovo delo, ga aktualizira
      1.1. izkaz spoštovanja, priznanja velike vrednosti, vplivnosti koga, česa sploh, zlasti v obliki umetniškega dela, kulturne prireditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. hommage, prvotno ‛formalna zaveza, s katero podložnik obljubi fevdalcu zvestobo, je njegov človek’, iz homme ‛moški, človek’ < lat. homo
Celotno geslo eSSKJ
hríbovec hríbovca samostalnik moškega spola [hríbovəc]
    1. kdor živi v hribovitem kraju ali je zlasti v otroštvu živel v takem kraju
    3. slabšalno neuglajen, neroden, omejen človek
ETIMOLOGIJA: ↑hrib
Celotno geslo eSSKJ
hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo] STALNE ZVEZE: hruškova voda
ETIMOLOGIJA: ↑hruška
Celotno geslo eSSKJ
invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída]
    1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
    2. ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...
Število zadetkov: 196