Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
ankora -e (ankora, anhora) samostalnik ženskega spola
težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se z verigo ali vrvjo spusti na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: sidro
FREKVENCA: 11 pojavitev v 6 delih
Celotno geslo Pohlin
broditi [brodīti brọ́dim] nedovršni glagol
  1. s tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo
  2. iti prek vode

PRIMERJAJ: brosti

Celotno geslo Pohlin
brosti [brósti brọ́dem] nedovršni glagol

s tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo

PRIMERJAJ: broditi

Pleteršnik
dána, f. das Bodenbrett: sodar dela doge ino dane, Hip. (Orb.); = deščica iz dna kakršne koli lesene posode, pl. dane = dno, Vrsno-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dánce, n. dem. dno, Valj. (Rad).
Pleteršnik
dəncè, n. dem. dno, Valj. (Rad); — der Deckel, C.
Vorenc
dna prim. dno 
Celotno geslo Megiser
dna dne samostalnik ženskega spola
Pleteršnik
dníšče, n. 1) das Fundament, Prip.-Mik., kajk.-Valj. (Rad); — 2) veje, ki se polagajo na "dno" senene kope (stoga), Krn-Erj. (Torb.); — 3) der Baumstrunk, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 4) der Satz des Weines, C.
Pleteršnik
dnọ̀, I. n. der Boden; do dna izprazniti čašo; dno sita, der Haarsiebboden, Cig.; — die Grundplatte (pri tiskarjih), Cig.; — der Grund (des Meeres, Flusses, u. dgl.); ladja gre k dnu, das Schiff geht unter, Cig.; ni moči ribniku do dna priti, Cig.; na dno zadeti, auf den Grund stoßen, Cig.; — dolinsko dno, die Thalsohle, Cig. (T.); — das Fundament: iz dna hišo sezidati, von Grund aus aufmauern, Cig.; — die Sohle (mont.), Cig.; — pren. iz dna, gründlich: deliti iz dna teoretično izomiko, DZ.; do dna čemu priti, einer Sache auf den Grund kommen, etwas ergründen, Cig., C.; — II. praep. c. gen. am Grunde, dno potoka, Jan.-Mik. (V. Gr. IV. 254.).
Celotno geslo Pohlin
dno [dnȍ] samostalnik srednjega spola

tla

Svetokriški
dno s dno: na dnu tož. ed. tiga pakla ſe vderli ǀ lahku bi na dnu tož. ed. tiga pakla pahnu ǀ de nebò tebe nad dnu tož. ed. pakla poderl ǀ s'Nebeſs je bil nadnu +tož. ed. pakla pahnil Luciferja ſa volo njegove preuſetnoſti
Celotno geslo Megiser
dno dna samostalnik srednjega spola
Celotno geslo eSSKJ16
dno -a (dnu, dno) samostalnik srednjega spola
1. spodnji, najnižji del poglobitve v (zemeljski) površini; SODOBNA USTREZNICA: dno
1.1 spodnji del česa; SODOBNA USTREZNICA: dno
2. v zvezi drtje dna ostra bolečina v trebuhu ali črevesju, navadno krčevita, sunkovita; SODOBNA USTREZNICA: kolika
FREKVENCA: 67 pojavitev v 9 delih
FRAZEOLOGIJA: iti/pasti k dnu, pehati/podreti k dnu, vunizpahniti sodu dno
Pleteršnik
globǫ̑dnica, f. = tolmun v vodi, (podstava: glob- + dno), Ip.-Erj. (Torb.); — = rupa, Goriš.
Svetokriški
grund nepreg. m 1. temelj: grund im. ed. te semle ſe je pod nym treſil ǀ de bi potreſſi nemogli shkodovat, je on grund tož. ed. tiga duora poſtavil na vuogle ǀ on' s' ſvojo roko je grund tož. ed. te Zerkve pomagal kopat 2. dno: me greva, me greva s' grund rod. ed. mojga ſerza 3. razlog: letu moje vpajne ima grund tož. ed. → grunt
Svetokriški
grunt -a m 1. temelj: ſo bily grunt im. ed. Israelske Vere ǀ Semla katera nima obeniga grunta rod. ed., inu vener ſe negane ǀ te velike sheleſne dauri tiga mesta Gaza s'grunta rod. ed. je bil vun vſdignil 2. dno: is'grunta rod. ed. vaſhiga ſerza saupijte 3. zemlja: poprej ogledate ali grunt im. ed. je dobar, ali nijva je rodovitna ǀ kadar v' Rimi ſo grunt tož. ed. coppali … v' grunti mest. ed. ſo bily eno zhlovesko glavo nashli ǀ od tot moij grunti im. mn. ſò taku dobru rodovitni 4. razlog: nej djal S. Auguſtinus bres grunta rod. ed. ǀ de ſi lih nima gvishniga grunta rod. ed. njega taku ſodit ǀ v'letem imaio grunt tož. ed., inu sazheteK vſe zhednosti ǀ Logica vuzhij s' gruntam or. ed. ſvoje govorjenje sklenit ← srvnem. grunt ‛tla, zemlja, temelj, osnova, razlog’
Pleteršnik
izbúkniti se, -bȗknem se, vb. pf. sich werfen: dno se je posodi izbuknilo, BlKr.; izbuknjen, reliefartig, Cig.; — prim. izbuhniti.
Pleteršnik
izpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) herausstoßen, ausstoßen; i. komu oči, die Augen ausstechen, C., Raič (Slov.); i. sodu dno, dem Fass den Boden ausschlagen, Cig.; i. iz sedla, aus dem Sattel heben, Krelj; i. samoglasnico, elidieren, C.; izpahnjen kot, ausspringender Winkel (math.), Cig. (T.); — 2) verrenken, verstauchen; i. si nogo, roko; i. si vrat, sich den Hals brechen, Krelj; — 3) mit dem Stoßhobel abhobeln, abfügen; i. desko, dogo; pogl. spehniti; — 4) i. se, ausbrechen (vom Ausschlage), Cig., Jan., C.; izpehnilo se mi je nekaj po životu, Z.
Pleteršnik
košáti, -ȃm, vb. impf. ajdo k., to je, ajdove snope ob dno prevrnjenega koša otepati, Gor.; tudi: ob tla otepati snope, Cig., Gor.
Število zadetkov: 36