Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]
    1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
      1.1. ekspresivno starejša ženska
      1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
      1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
      1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
    2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
    3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: baba
betonírati betoníram nedovršni in dovršni glagol [betonírati]
    1. delati, utrjevati kaj z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona
    2. ekspresivno delati, da se česa ne da spreminjati
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. betonieren, glej beton
bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]
    1. ki je v zvezi z biseri
      1.1. ki je iz biserov ali vsebuje bisere
      1.2. ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: bisernat
    2. ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa
STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: biser
brêzno brêzna samostalnik srednjega spola [brêzno]
    1. zelo globoka jama s strmimi stenami
    2. ekspresivno velika globina
    3. ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema
    4. ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega
      4.1. ekspresivno zelo slabo, neugodno, težavno stanje
ETIMOLOGIJA: iz brez + dno < pslov. *bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov. bezdъna, bezdъnije, hrv., srb. bèzdan, rus. bézdna, stčeš. bezden, bezdna - več ...
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]
    1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čist
dníšče dníšča samostalnik srednjega spola [dníšče]
    1. iz biologije spodnji del gobjega beta v zemlji
    2. spodnji, končni del česa pri rastlini, zlasti debla, stebla
ETIMOLOGIJA: dno
kartografírati kartografíram nedovršni in dovršni glagol [kartografírati]
    1. izdelovati zemljevide, karte določenega območja; SINONIMI: kartirati
      1.1. vnašati, prikazovati podatke o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartirati
    2. ekspresivno identificirati, prikazovati kaj sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kartografieren, glej kartografija
konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək]
    1. navadno ekspresivno konj, zlasti manjši
    2. igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj
    3. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi
    4. ekspresivno vozilo, zlasti avtomobil
    5. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič
STALNE ZVEZE: morski konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček
ETIMOLOGIJA: konjič
kotánja kotánje samostalnik ženskega spola [kotánja]
    1. vdolbina v zemeljskem površju, navadno naravna
      1.1. kar po obliki spominja na tako vdolbino
    2. iz medicine večja vdolbina v telesu ali delu telesa
ETIMOLOGIJA: nejasnega izvora, morda iz nar. kotlánja iz kotel ali h kot - več ...
melíšče melíšča samostalnik srednjega spola [melíšče]
    območje ob vznožju sten in pobočij v visokogorju, kjer se nabirajo grušč, drobno kamenje, posamezne manjše skale
ETIMOLOGIJA: iz mel ‛droben pesek, drobir’ - več ...
obrásel obrásla obráslo pridevnik [obrásəu̯ obrásla obráslo]
    1. ki ima vse naokoli sebe, po svoji površini kaj, kar raste; SINONIMI: obraščen
ETIMOLOGIJA: obrasti
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čistiti
odcêjanje odcêjanja samostalnik srednjega spola [otcêjanje]
    1. odstranjevanje tekočine z odlivanjem počasi in v manjših količinah
    2. odtekanje tekočine počasi in v majhnih količinah
      2.1. odstranjevanje odvečne tekočine s takim odtekanjem
ETIMOLOGIJA: odcejati
odcêjati odcêjam nedovršni glagol [otcêjati]
    1. odlivati počasi in v manjših količinah
    2. odstranjevati odvečno tekočino s počasnim odtekanjem
    3. v obliki odcejati se odtekati počasi in v manjših količinah
      3.1. v obliki odcejati se s takim odtekanjem postajati suh
ETIMOLOGIJA: odcediti
piramída piramíde samostalnik ženskega spola [piramída]
    1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
      1.1. predmet take ali podobne oblike
      1.2. stavba take ali podobne oblike, zlasti kot grobnica, svetišče
      1.3. kar po obliki spominja na tako geometrijsko telo
    2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
STALNE ZVEZE: prisekana piramida
FRAZEOLOGIJA: dežela piramid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pyramide in lat. pȳramis iz gr. pȳramís, prvotneje ‛vrsta sladice iz popečenih pšeničnih zrn in medu, morda piramidaste, stožčaste oblike’, iz pȳrós ‛pšenica’ - več ...
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo]
    1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek
      1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
    2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
    3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
    4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
    5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
    6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej plitek
pomókan pomókana pomókano pridevnik [pomókan] ETIMOLOGIJA: pomokati
pônev pônve samostalnik ženskega spola [pônəu̯ pônve]
    1. nižja, navadno okrogla posoda z ročajem za cvrenje in pečenje
      1.1. jed, pripravljena, postrežena v taki posodi
STALNE ZVEZE: prekucna ponev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. pfanna in vulglat. patna < lat. patina ‛skleda’ iz gr. patánē - več ...
požréšen požréšna požréšno pridevnik [požréšən]
    1. navadno slabšalno ki (rad) veliko jé
      1.1. ekspresivno ki poje veliko naenkrat
      1.2. ekspresivno ki kaže, izraža tako pretirano željo po jedi
    2. ekspresivno ki pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
    3. slabšalno ki si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
      3.1. slabšalno ki kaže, izraža tako prisvajanje
ETIMOLOGIJA: požreti
Število zadetkov: 32