Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
druge krate prisl. drugič, ob drugi priliki: aku v'mej nimi ſe najde ena dusha, Katera ſe nej zhistu druge Krate tož. mn. ſpovedala nikar dalej neodnashaj (I/2, 65) ǀ hishni ozha bo tudi sdaj ym saneſil, dokler ſo vejdili de je bil druge krate tož. mn. ym saneſil (I/2, 174) ǀ de ſi lih druge krate tož. mn. greshnike je raven ſebe terpel (II, 12) → drugikrat
Celotno geslo eSSKJ16
drugi1 -ega posamostaljeno
I. k števniku
1. kdor/kar v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 po funkciji, moči za eno stopnjo nižji od najvišjega; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.2 v zvezah k drugemu / v drugo v zaporedju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
II. k zaimku
1. kdor ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 kar ni tisto, na kar se misli, iz česar se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drugo
2. navadno mn. kdor v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
2.1 kar v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drugo
3. v krščanstvu kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: drug
4. kar ni domače; SODOBNA USTREZNICA: tuje
5. v zvezi z eden/en izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Celotno geslo eSSKJ16
drugi3 -a -o vrstilni števnik
1. ki v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot drugega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Drugi
1.2 v zvezah s krat, mal pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa drugi in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik
3. ki sledi prejšnjemu; SODOBNA USTREZNICA: drugi, naslednji
4. ki je po lastnostih ali vlogi enak ali podoben komu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5. ki je, se nahaja na bolj oddaljenem koncu, strani glede na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: drugi, nasprotni
5.1 v zvezi s stran ki ima v primerjavi s kom drugačen pogled, nazor in/ali nastopa proti njegovemu delu, mnenju, naziranju
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: drugi leben, drugi svet
TERMINOLOGIJA: druga persona bogastva/v bogastvu, drugi prihod, drugo rojstvo
Celotno geslo Pohlin
drugibart [drúgibart] prislov

ob drugi priložnosti; drugič; drugikrat

PRIMERJAJ: drugifart, drugikrat

Pleteršnik
drȗgič, adv. zum zweitenmale; ein anderesmal wieder, Cig., C.; — zweitens.
Celotno geslo Pohlin
drugič [drúgič] prislov

drugič

Celotno geslo Pohlin
drugifart [drúgifart] prislov

ob drugi priložnosti; drugič; drugikrat

PRIMERJAJ: drugibart, drugikrat

Prekmurski
drǘgikrat prisl. drugič, drugikrat: Drügi krát ſze je pá ſzenyalo Jó'sefi KM 1796, 24; Ka szi ednouk v-grejso, drügikrát popravi KOJ 1845, 33
Celotno geslo Pohlin
drugikrat [drúgikrat] prislov

ob drugi priložnosti; drugič; drugikrat

PRIMERJAJ: drugibart, drugifart

Svetokriški
drugikrat prisl. drugič, ob drugi priliki: Drugikrat ſe pergliha enimu krotkimu Iagnetu ǀ drugikrat pak ſe pergliha enimu vſmilenimu, inu dobrutlivimu Gospudu ǀ En drugi krat na ſrejd plaza je stal ob zhaſsu tega ſemnja ǀ ta drugi Krat mu perneſſe eno ojlzheno vejzo → druge krate
Prekmurski
drügóč tudi drügóuč prisl. drugič: Drügocs, nai on ſzam ſzébe poglédne SM 1747, 42; Drügoucs kai bi ſze vcſili dobro delo delati TF 1715, 20; drügoucs pa, naj i tejlo ſzpodobnim tálom hránimo KŠ 1754, 28; Páli drügoucs idoucsi je molo KŠ 1771, 90; Jeli ſzmo du'sni i drügoucs vu etom ſzveſztvi táo meti KMK 1780, 63; Drügoucs pogledni ſzpámetjom BKM 1789, 75; je dáo 'se ednouk, ſe drügoucs nikeliko groſſouv pejnez KM 1790, 26; Poſzvedocsim naj drügoucs, z krühom SIZ 1807, 22
Celotno geslo eSSKJ16
drugoč (druguč, drugoč) prislov
1. pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič, drugikrat
1.1 izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; SODOBNA USTREZNICA: spet, ponovno
2. izraža ponovitev dejanja, s katerim kdo postane po lastnostih, značilnostih bistveno drugačen kot po predhodnem enakem dejanju; SODOBNA USTREZNICA: na novo
2.1 v zvezah z roditi, rojen izraža, da je človek po posredovanju Svetega duha očiščen izvirnega greha in postane božji otrok
3. pri naštevanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
FREKVENCA: 295 pojavitev v 37 delih
Vorenc
druguč gl. drugič 
Celotno geslo Pohlin
en drugi krat [en drȗgi krȁt] prislovna zveza

ob drugi priložnosti; drugič

Prekmurski
obdrǘgim prisl. drugič: Petra i Andráſa je obdrügim k-ſzebi pouzvao KM 1796, 98; Obdrügim, naj ſze csüdijemo nad onov dobroutov KM 1796, 13; Obdrügim, naſztávleno je to ſzvéto hiſtvo SIZ 1807, 24; Obdrügim, Csi sze rejcs z-krátkov literov a ali e szkoncsa KOJ 1833, 13
Vorenc
v'drugič prim. drugič 
Število zadetkov: 16