Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

zradírati zradíram dovršni glagol [zradírati]
    1. z radirko izbrisati, odstraniti, navadno s svinčnikom, barvico napisano, narisano s papirja
    2. ekspresivno odstraniti, uničiti
ETIMOLOGIJA: radirati
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]
    1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
    3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
    4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
    5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *geh1b(h)ah2 iz *geh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
žábar žábarja samostalnik moškega spola [žábar]
    1. kdor lovi žabe, zlasti za prodajo
    2. neformalno, navadno slabšalno Ljubljančan
      2.1. neformalno, navadno slabšalno član športnega kluba, ekipe iz Ljubljane z okolico ali njun navijač
    3. neformalno, navadno slabšalno Francoz
ETIMOLOGIJA: žaba
žábec žábca samostalnik moškega spola [žábəc]
    zlasti v pravljicah samec žabe; SINONIMI: ekspresivno žabon
ETIMOLOGIJA: žaba
žábica žábice samostalnik ženskega spola [žábica]
    1. manjša žaba
    2. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno bučka
    3. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno, zlasti otroško oblačilo, ki pokriva tudi stopala
    4. manj formalno ključavnica s polkrožno ukrivljenim zgornjim delom, ki se pri zaklepanju zatakne v spodnjega
    5. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žaba
    6. navadno v množini odboj vrženega kamna od vodne gladine
    7. navadno v množini, neformalno, ekspresivno športni klub, ekipa iz Ljubljane z okolico ali njun navijač
    8. iz glasbene umetnosti del loka za godala, v katerega je vpeta žima na strani, ki se jo drži pri igranju
STALNE ZVEZE: metati žabice
ETIMOLOGIJA: žaba
žábji žábja žábje pridevnik [žábji] STALNE ZVEZE: žabja perspektiva, žabji šejek
FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna
ETIMOLOGIJA: žaba
žabón žabóna samostalnik moškega spola [žabón]
    ekspresivno, zlasti v pravljicah samec žabe; SINONIMI: žabec
ETIMOLOGIJA: žaba
žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo]
    1. ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
      1.1. ki kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev
ETIMOLOGIJA: žaliti
žaljívo prislov [žaljívo]
    1. takó, da se navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
      1.1. ekspresivno izraža, poudarja veliko mero, zlasti v negativnem smislu
STALNE ZVEZE: žaljivo obdolžiti
ETIMOLOGIJA: žaljiv
žaljívost žaljívosti samostalnik ženskega spola [žaljívost]
    1. navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
      1.1. lastnost česa, da kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
      1.2. iz prava lastnost česa, da namerno širi, izpostavlja domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu
ETIMOLOGIJA: žaljiv
žámeten žámetna žámetno pridevnik [žámetən]
    4. ekspresivno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: privzdignjeno baržunast
    5. ekspresivno ki je prijazen, nežen
STALNE ZVEZE: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: žamet
žámetnica žámetnice samostalnik ženskega spola [žámetnica]
    okrasna rastlina z rumenkastimi, rdečkastimi ali oranžnimi cvetovi v bujnem socvetju, pernatimi listi in izrazitim vonjem; primerjaj lat. Tagetes; SINONIMI: tagetes
ETIMOLOGIJA: žamet
žámetovka žámetovke samostalnik ženskega spola [žámetou̯ka]
    1. vinska trta z večjimi temno modrimi grozdi s poprhom, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: žamet
žárek1 žárka samostalnik moškega spola [žárək]
    1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne
      1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo
    2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega
    3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja
ETIMOLOGIJA: žareti - več ...
žárkost žárkosti samostalnik ženskega spola [žárkost]
    lastnost maščobe ali živila, izdelka, ki maščobo vsebuje, da je zaradi pokvarjenosti neprijetnega vonja in grenkega, rahlo pekočega okusa
ETIMOLOGIJA: žarek
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]
    1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
    2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
želvák želváka samostalnik moškega spola [želvák]
    samec želve
ETIMOLOGIJA: želva
žélvica žélvice samostalnik ženskega spola [žélvica]
    1. navadno ekspresivno želva, zlasti mladič
    2. igrača, model, ki predstavlja želvo
ETIMOLOGIJA: želva
žlampáti žlampám nedovršni glagol [žlampáti]
    1. neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah
      1.1. neformalno, ekspresivno piti sploh, zlasti alkohol
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. schlampen ‛cmokaje jesti; piti tako, da se sliši’ in ‛mahedrati’, iz Schlampe ‛neurejena ženska, cipa’ - več ...
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba]
    1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe
      1.1. strešna odtočna cev
      1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
      1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
    2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
    3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
Število zadetkov: 1465