Zadetki iskanja
deplasíranost -i ž, pojm. (ȋ) neprimernost, neumestnost
1. govorjenje besedila, namenjenega za dobeseden zapis; narek2: pisati po diktatu; vaš diktat je prehiter / za šolsko nalogo so pisali diktat
2. predlog, ki ga mora drugi obvezno sprejeti: vsiljevati diktat; mirovni diktat zmagovalcev / ekspr. literarno delo je zanj notranji diktat
// ukazovanje, pritisk: upreti se brezdušnemu diktatu; smo nasprotniki kakršnegakoli diktata od zunaj / publ. slediti modnemu diktatu okusu, smeri
brez dláke na jezíku, cépiti dláko, dláko cépiti, dláko cépiti, iskáti dláko v jájcu, ne iméti dláke na jezíku, niti za míšjo dláko, posláti kóga po žábje dláke, za míšjo dláko
1. končati govorjenje: ko je nazadnje dogovoril, so mu navdušeno ploskali / zaradi ihtenja ni mogla dogovoriti / komaj je dogovoril te besede; ustavil jo je, preden je dogovorila misel
2. zastar. dogovoriti se za kaj: dogovoriti sestanek / dogovorila bova novo pogodbo sklenila
- dogovoríti se
z dogovorom doseči soglasje: velja, kakor sva se dogovorila; dogovorila sta se za sestanek; dogovoriti se o odškodnini; dogovoril sem se s predsednikom
- dogovorjèn -êna -o:
upoštevati dogovorjeni rok; dogovorjene cene; kupčija je dogovorjena; sešla sta se na dogovorjenem mestu; oglasiti se na dogovorjeno znamenje; vse je bilo dogovorjeno
izraža dve ponovitvi: dvakrat dve je štiri; dvakrat zakleniti; preobleči se dvakrat na teden / dvakrat tolikšna vrednost; dvakrat več / ekspr.: zanj je to strašen, dvakrat strašen udarec zelo hud; tako govorjenje je dvakrat nič nesmiselno, prazno
● videl sem ga enkrat, dvakrat malokrat, malokdaj; ne bi rekel dvakrat, da se ne bo pritožil skoraj gotovo se bo pritožil; ekspr. ne da si dvakrat reči napravi brez obotavljanja; preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal
♦ bot. dvakrat nazobčani list list z zobci, ki so tudi nazobčani
1. dvopomenski: dvoznačne besede
2. dvoumen, dvosmiseln: njegovo dvoznačno govorjenje je vzbujalo sum
- 1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
- 1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim neprijetnim
- 1.2. tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel ali skuša ustaviti njegovo govorjenje
- 2. izraža, da govorec občuti nostalgijo
- 3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
- 4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
- 5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 30
- Naslednja »