Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika]
    1. gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna arnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
bôbrov bôbrova bôbrovo tudi bóbrov bóbrova bóbrovo pridevnik [bôbrou̯ bôbrova bôbrovo] tudi [bóbrou̯ bóbrova bóbrovo] ETIMOLOGIJA: bober
dámjak dámjaka samostalnik moškega spola [dámjak]
    jelen z lisastim kožuhom in lopatastim rogovjem; primerjaj lat. Dama dama
ETIMOLOGIJA: (prevzeto in prilagojeno iz nem. Damhirsch) iz lat. damma
drózg drózga samostalnik moškega spola [drósk drózga]
    1. večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: iz zoologije cikovt
    2. iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat. Turdidae
STALNE ZVEZE: vinski drozg
ETIMOLOGIJA: = cslov. drozgъ < pslov. *drozgъ < ide. *(s)trozdo- tako kot gr. strouthós ‛vrabec’, lat. turdus ‛kos’, stvnem. drōsca(la) ‛drozg’, angl. thrush, verjetno iz *(s)ter- ‛trava, bilka’ + *sed- ‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...
dvátisočák dvátisočáka samostalnik moškega spola [dvátisočák]
    gora, visoka od 2000 do 2999 metrov
ETIMOLOGIJA: dva + tisoč
flóra flóre samostalnik ženskega spola [flóra]
    1. rastline, ki rastejo na določenem območju
    2. iz biologije, iz medicine mikroorganizmi, ki živijo na določenem delu kože ali sluznice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Flora, angl. flora, frc. flore, iz lat. Flōra ‛boginja cvetja’, iz flōs ‛cvet’ - več ...
gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn]
    1. goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: goba
góbar góbarja samostalnik moškega spola [góbar] tudi [gobár]
    kdor se ukvarja z nabiranjem in zlasti ljubiteljskim proučevanjem gob
ETIMOLOGIJA: goba
góbji góbja góbje pridevnik [góbji] ETIMOLOGIJA: goba
kobílar kobílarja samostalnik moškega spola [kobílar]
    iz zoologije ptica pevka zlato rumene barve s črnimi perutmi; primerjaj lat. Oriolus oriolus
ETIMOLOGIJA: kobila
lemúr lemúrja tudi lemúra samostalnik moškega spola [lemúr]
    opici podoben sesalec z daljšim gobcem, dolgim telesom, oprijemalnimi okončinami in dolgim košatim repom, ki živi na Madagaskarju; primerjaj lat. Lemuroidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Lemur, angl. lemur) iz nlat. lemur iz lat. lemures ‛duše umrlih’
múšnica múšnice samostalnik ženskega spola [múšnica]
    1. strupena goba z rdečim klobukom, pokritim z belimi krpicami, in obročkom na belem betu; primerjaj lat. Amanita muscaria; SINONIMI: iz biologije rdeča mušnica
    2. navadno v množini lističasta goba, ki zraste iz navadno belega ovoja; primerjaj lat. Amanita
STALNE ZVEZE: čokata mušnica, knežja mušnica, koničasta mušnica, panterjeva mušnica, pegasta mušnica, rdeča mušnica, rdečkasta mušnica, zelena mušnica
ETIMOLOGIJA: muha - več ...
plezálka plezálke samostalnik ženskega spola [plezáu̯ka] in [plezálka]
    1. športnica, ki se ukvarja s plezanjem
      1.1. ženska, ki pleza, se s plezanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
    2. rastlina, ki se pri rasti oprijema opore
    3. žival, ki dobro pleza
    4. navadno v množini, manj formalno nizko oprijeto obuvalo z gumijastim podplatom za plezanje
STALNE ZVEZE: prosta plezalka
ETIMOLOGIJA: plezati
podólje podólja samostalnik srednjega spola [podólje]
    iz geografije pas nižjega sveta v hribovitem svetu
ETIMOLOGIJA: iz po doleh
pôlh pôlha samostalnik moškega spola [pôu̯h]
    1. manjši glodalec sive barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Glis glis; SINONIMI: sivi polh, iz zoologije navadni polh
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. iz zoologije glodalec z zaobljenimi uhlji in daljšim košatim repom, ki živi zlasti v gozdovih; primerjaj lat. Gliridae
STALNE ZVEZE: afriški polh, drevesni polh, navadni polh, sivi polh, vrtni polh
FRAZEOLOGIJA: spati kot polh
ETIMOLOGIJA: = cslov. plъxъ, hrv., srb. pȕh, češ. plch < pslov. *pьlxъ iz ide. korena *pel- ‛siv, svetel’ tako kot litov. pelė̃ ‛miš’ - več ...
razstrúpljati razstrúpljam nedovršni glagol [rasstrúpljati]
    1. odstranjevati škodljive snovi iz organizma ali jih razgrajevati
    2. v obliki razstrupljati se spravljati škodljive snovi iz organizma
    3. odstranjevati škodljive snovi od kod ali jih razgrajevati
    4. navadno ekspresivno odstranjevati kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: razstrupiti
rogáč rogáča samostalnik moškega spola [rogáč]
    velik hrošč temno rjave ali črne barve, katerega samec ima velike, rogovom podobne čeljusti; primerjaj lat. Lucanus cervus
ETIMOLOGIJA: rog
túndra túndre samostalnik ženskega spola [túndra]
    z mahovi, lišaji poraslo območje brez dreves nad tajgo v subpolarnih predelih Evrazije in Severne Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tundra in) rus. túndra iz fin. tunturi ‛planota brez drevja’ - več ...
vetrolòm vetrolôma samostalnik moškega spola [vetrolòm]
    1. lomljenje dreves zaradi močnega vetra
      1.1. zaradi močnega vetra polomljeno drevje
      1.2. območje, zlasti gozd, z drevjem, polomljenim, poškodovanim zaradi močnega vetra
ETIMOLOGIJA: veter + lom
vrtáča vrtáče samostalnik ženskega spola [vərtáča]
    iz geografije kraška kotanja okroglaste oblike s premerom od nekaj metrov do nekaj sto metrov
ETIMOLOGIJA: = hrv. vr̀tača, mak. vrtača, verjetno < roman. *hortaceus iz lat. hortus ‛vrt’ - več ...
Število zadetkov: 20