- simbol za kemijski element helij
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
- 1.1. izraža, da govorec rahlo omalovažuje koga, kaj, se posmehuje, navadno pokroviteljsko
- 1.2. izraža, da je govorec ironičen, navadno do sebe
- 2. kot členek izraža stopnjevanje povedanega z drugo, primernejšo izjavo
- 3. kot členek, manj formalno izraža zanikanje
- 1. izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
- 2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
- 2.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja nasprotje s predhodno izjavo
- 1. uporablja se, ko se govorec ne zna ali ne želi opredeliti do pravilnosti ali resničnosti sogovornikove izjave, ji s pomislekom pritrjuje ali nasprotuje
- 2. uporablja se za pritegovanje pozornosti pri uvajanju v izjavo, ki se govorcu zdi pomenljiva
- 2.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža trenutno neodločenost
- 3. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža omalovaževanje, negodovanje
- 3.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža presenečenje
- 4. izraža, da govorec občuti sprijaznjenost s čim neizogibnim, navadno neželenim, slabim
- 4.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža, da je v čem slabem tudi kaj dobrega