Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
bukvice -vic množinski samostalnik ženskega spola
1. manjšalnica od bukve; SODOBNA USTREZNICA: knjižica
1.1 knjiga
2. manjšalnica od bukve; SODOBNA USTREZNICA: knjižica
FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih
TERMINOLOGIJA: bukvice k zamerkanju, molitovne bukvice, ročne bukvice
Svetokriški
Burgusamus m osebno lastno ime iz Bruggea (?): Lucas Burguſamus im. ed. odgovorij (II, 326) Verjetno je mišljen isti pisec kot pri → Burgensis.
Celotno geslo eSSKJ16
burkle -kel množinski samostalnik ženskega spola
orodje za premikanje loncev v peči; SODOBNA USTREZNICA: burkle
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
SSKJ²
búrza -e ž (ȗ) rel.
1. vrečka za prenašanje hostij in svetega olja bolnikom: župnik je držal v roki z zlatom vezeno burzo
2. platnice, zaprte na treh straneh, v isti barvi kot mašni plašč, za hranjenje mašnega prtička:
Terminološka
Butična pivovarna, butično pivo
Zanimata me slovenska ustreznika za angleška termina craft brewery in craft beer . Prvi označuje navadno majhno pivovarno, ki je neodvisna od multinacionalk in vari pivo po tradicionalnih ali inovativnih postopkih, pri čemer je poseben poudarek na kakovosti. Drugi pa označuje pivo, ki je proizvedeno v takšni pivovarni. Za termin craft beer sem v slovenščini zasledila ustreznike craft pivo oz. kraft pivo , torej domnevam, da bi za termin craft brewery lahko uporabili ustreznik craft pivovarna oz. kraft pivovarna . Za tovrstne pivovarne se včasih uporablja tudi izraz kraft varilnica , a menim, da to nista popolna sinonima, saj varilnica predstavlja le del pivovarne . Bi morda z ustreznikom artizanalno pivo (iz italijanščine artigianale ) za craft beer šli predaleč? Kaj svetujete?
Celotno geslo eSSKJ16
cagovanje -a (cagovanje, cagovane, cagovajnje) samostalnik srednjega spola
1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup
1.1 stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup
2. pomanjkanje poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopetnost, neodločnost
FREKVENCA: 40 pojavitev v 17 delih
Celotno geslo Frazemi
Canóssa Frazemi s sestavino Canóssa:
hodíti kot v Canósso, íti v Canósso, odíti v Canósso, odpráviti se v Canósso, podáti se v Canósso, pót v Canósso, príti v Canosso
Celotno geslo eSSKJ16
centner -ja samostalnik moškega spola
denarna enota v vrednosti približno 30 kg dragocene kovine; SODOBNA USTREZNICA: talent
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
SSKJ²
centrálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta; centralna Afrika; centralna lega predmeta
2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ; centralna vlada; centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralno zaklepanje sistem za hkratno zaklepanje vseh vrat vozila / centralni komite [CK] v socializmu osrednje vodstvo komunistične partije
3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi sodobne vzgoje; centralna figura romana
♦ anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točki
    centrálno prisl.:
    stanovanje je ogrevano centralno; centralno upravljati podjetje; sam.:, pog. v hiši imajo centralno centralno kurjavo
Celotno geslo eSSKJ
cepetánje cepetánja samostalnik srednjega spola [cepetánje]
    1. udarjanje z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja
      1.1. ekspresivno izražanje močnega občutja sploh, zlasti jeze, ihte, navdušenja
    2. ekspresivno hoja, premikanje, navadno negotovo, v zadregi
      2.1. ekspresivno oddajanje zvoka, ki kaže, spominja na hojo, premikanje
FRAZEOLOGIJA: cepetanje na mestu
ETIMOLOGIJA: ↑cepetati
Celotno geslo eSSKJ16
cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola
1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti
4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih
Celotno geslo eSSKJ16
cezarienski -a -o pridevnik
ki se nanaša na mesto Cezarejo; SODOBNA USTREZNICA: cezarejski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
SSKJ²
cíklus -a in cíkel -kla m (ȋ; í)
1. vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev: izvajali bodo ciklus skladb za klavir; posvetil ji je ciklus pesmi; prirediti ciklus predavanj o sodobnem slikarstvu; sonetni ciklus; ciklus slik iz slovenske zgodovine
2. zaključeno obdobje dogajanj, ki se redno ponavlja: ves industrijski ciklus od razcveta do propada / gospodarski ciklus ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanje; razvojni ciklus amebe / menstruacijski ciklus vsak mesec ponavljajoče se spremembe maternične sluznice
♦ astron. sončni ciklus doba osemindvajsetih let, po kateri se ponovijo isti dnevi tedna na isti datum v mesecu
Terminološka
Ciljenje
V Slovenski vojski se velikokrat uporablja izraz targeting , ki označuje proces izbire in prednostne razvrstitve ciljev ter ustreznega delovanja nanje ob upoštevanju operativnih zahtev in zmogljivosti. Izraz targeting je razumljiv v slovenskem in mednarodnem okolju. Poleg targetinga obstaja tudi poimenovanje izbira in delovanje na cilj in krajši izraz ciljenje . Ciljenje se nam zdi problematično zaradi podobnosti z besedo ciljanje . Bi bilo zelo neslovensko, če bi uporabljali kar izraz targeting ?
Svetokriški
cirati nedov. krasiti, lepotičiti: Imate vasho dusho s'zhednoſtio zerat nedol., inu nikar vashe oblizhe, inu truplu lepotizhit ǀ katiri hozheo zerat nedol., inu ſe guantat kakor Gospada ǀ kersheniki taku lepu zieraio 3. mn. njeh Cerkve ǀ lepu zerai vel. 2. ed. Altarje ǀ bi ſvojo mater zjeral del. ed. m s'to ner lepshi lepoto ǀ je tega tudi zieral del. ed. m s' drevam tiga shivejna ǀ bo ſvojo nedolshno dusho s' ſvetimy zhednoſti G. Bogu dopadezhmi zerala del. ed. ž ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu del. ed. s v'Nebeſhih ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary ta Altar zerali del. mn. m ǀ Bug, inu natura ſo njo s' daram te lepote zerali del. mn. m ǀ katere ſo leta pungrad ſuſebnu lepu zierale del. mn. ž ← srvnem. zieren ‛krasiti, lepotičiti’; sodeč po gradivu iz 16. stol. (npr. pri Megiserju zirati), je treba izhajati iz sloven. cirati, pri čemer zapisi z ier, jer izkazujejo prehod ir > i̯er, znan v zahodnih narečjih, zapisi z er pa kažejo na isti prehod, saj je Janez Svetokriški govorjeni i̯er praviloma zapisoval z e, è.
SSKJ²
cirkulár -ja m (ā)
1. dopis, obvestilo več ljudem o isti stvari; okrožnica: po konferenci so dobili cirkular po vseh razredih gimnazije / cirkular prinaša najnovejšo vest
2. pog. cirkularka: pognati cirkular
Celotno geslo eSSKJ16
collegium – samostalnik predvidoma moškega ali srednjega spola
1. v antičnem Rimu organizirana skupina ljudi, ki jih povezuje isti interes ali poklic; SODOBNA USTREZNICA: bratovščina, društvo
2. izobraževalna ustanova z internatom, ki pripravlja za študij na fakulteti; SODOBNA USTREZNICA: kolegij
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
coprnija -e (cuprnija, coprnija, coprnja°) samostalnik ženskega spola
1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija
2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo
2.1 protestansko, slabšalno verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 19 delih
SSKJ²
cúrek -rka m (ū)
1. strnjen, ozek tok tekočine: iz pipe je pritekel curek vode; dolg, močen, tanek curek; curek krvi; to je vplivalo nanj kot curek mrzle vode / mleko v glasnih curkih brizga v golido; pot mu je v curkih lil s čela; dež lije s curkom zelo, močno; pren. curek dima, svetlobe
2. star. hiter, močen tok v reki: čoln je zaneslo v curek
♦ čeb. čebele letijo v curku na pašo veliko čebel leti v isti smeri; fiz. curek elektronov skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri
Celotno geslo eSSKJ16
cvibel -bla/-a (cbivul°, cvibel, cbivel, cvivul°, cbifel) samostalnik moškega spola
1. nav. ed., na čem duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom
2. z nikalnico, v povedkovni rabi, ekspresivno, na čem izraža, potrjuje prepričanost, gotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: ni dvoma
FREKVENCA: 125 pojavitev v 18 delih
Število zadetkov: 973