Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

agílen agílna agílno pridevnik [agílən]
    1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine
      1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
    2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
      2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
bakalár bakalárja; tudi bakalá samostalnik moškega spola [bakalár]
    1. posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: polenovka
      1.1. namaz iz te ribe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. baccalà, star. bacalaro, iz špan. bacalao ‛polenovka’, nejasnega izvora, morda iz lat. baculum ‛palica’ - več ...
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
    2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
    3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
      3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
dekadénten dekadéntna dekadéntno tudi dekadênten dekadêntna dekadêntno pridevnik [dekadéntən] tudi [dekadêntən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenčen
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža tak propad, nazadovanje
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenčen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. dekadent, angl. decadent) iz frc. décadent, glej dekadenca
fílmar fílmarja samostalnik moškega spola [fílmar]
    manj formalno kdor se ukvarja s snemanjem filmov, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: film
kítični kítična kítično pridevnik [kítični] ETIMOLOGIJA: kitica
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
    1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
    2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta
      2.1. ta del gobe kot hrana, jed
    3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
    4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
krvavíca krvavíce samostalnik ženskega spola [kərvavíca]
    klobasa z nadevom iz krvi, drobovine, mesa in riža, kaše v svinjskem ali govejem črevesu
ETIMOLOGIJA: krvav
melancán melancána samostalnik moškega spola [melancán]
    1. manj formalno kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: jajčevec, manj formalno melancana
ETIMOLOGIJA: melancana
pížmovka pížmovke samostalnik ženskega spola [pížmou̯ka]
    glodalec z gosto rjavo dlako in dolgim, rahlo sploščenim luskastim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Ondatra zibethicus
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Bisamratte ‛pižmova podgana’ tvorjeno iz pižem ‛mošus’ - več ...
poganjálček poganjálčka samostalnik moškega spola [poganjálčək poganjáu̯čka] in [poganjálčək poganjálčka]
    otroško kolo brez pedalov, ki se ga poganja z odrivanjem od tal; SINONIMI: poganjalec
ETIMOLOGIJA: poganjalec
rikóta rikóte; tudi ricotta samostalnik ženskega spola [rikóta]
    skuta sladkega ali slanega okusa z nizko vsebnostjo maščob iz sirotke, zlasti iz ovčjega ali bivoličjega mleka, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: ricotta
simbióza simbióze samostalnik ženskega spola [simbijóza]
    1. iz biologije pojav, da sta različna organizma povezana v skupnost, ki koristi obema
    2. iz psihologije dejstvo, da kdo sobiva s kom v čustveni odvisnosti
    3. ekspresivno dejstvo, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij
    4. ekspresivno dejstvo, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Symbiose) iz gr. symbíōsis ‛skupno življenje, sožitje’, iz sýmbios ‛skupaj živeč’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + bíos ‛življenje’ - več ...
surikáta surikáte samostalnik ženskega spola [surikáta]
    manjša zver z vitkim trupom, koničastim gobcem in daljšim repom, ki v kolonijah živi v južnem delu Afrike; primerjaj lat. Suricata suricatta
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek frc. suricate, it. suricato) iz nlat. suricata, to pa iz nekega južnoafriškega jezika
večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]
    1. jesti večerjo
      1.1. jesti za večerjo
ETIMOLOGIJA: večerja
Število zadetkov: 15