Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče]
    del cestišča, namenjen za vožnjo vozil
STALNE ZVEZE: smerno vozišče
ETIMOLOGIJA: voziti
vpénjati vpénjam nedovršni glagol [ʍpénjati]
    1. delati, povzročati, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto
    2. delati, povzročati, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti
    3. v obliki vpenjati se imeti svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: vpeti
vpét vpéta vpéto pridevnik [ʍpét]
    1. ki je pritrjen na določenem mestu
    2. ki dobi, ima svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: vpeti
vpéti vpnèm dovršni in nedovršni glagol [ʍpéti]
    1. narediti, povzročiti, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto
    2. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: peti
vrelíšče vrelíšča samostalnik srednjega spola [wrelíšče]
    1. temperatura, pri kateri ob določenem tlaku snov začne prehajati iz tekočega stanja v plinasto
    2. ekspresivno najvišja stopnja intenzivnosti, napetosti, čustvene vznemirjenosti
ETIMOLOGIJA: vreti
vretêno vretêna samostalnik srednjega spola [wretêno]
    1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, na katerega se pri predenju navija preja
      1.1. tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
    2. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja z navoji, ki omogoča premikanje drugega dela
      2.1. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja za prenašanje vrtilnega gibanja na orodje
    3. priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda
    4. iz botanike osrednji del socvetja, iz katerega rastejo poganjki s cvetovi
STALNE ZVEZE: ozko vreteno, vitko vreteno
ETIMOLOGIJA: = cslov. vrěteno, hrv., srb. vretèno, rus. veretenó, češ. vřeteno < pslov. *verteno ‛vrtenje, vreteno’ < ide. *u̯erteno- iz baze *u̯ert- ‛vrteti’ tako kot stind. vartana- ‛vrtenje, obrat, runda’ - več ...
vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti]
    1. oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
      1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
      2.1. brezosebno, ekspresivno čutiti, izražati vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
    3. ekspresivno jezno, razburjeno govoriti
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
zájček zájčka samostalnik moškega spola [zájčək]
    1. navadno ekspresivno zajec, zlasti manjši
    2. navadno ekspresivno kunec, zlasti manjši
      2.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, predmet, ki predstavlja zajca
    4. igrača, ki predstavlja zajca
STALNE ZVEZE: morski zajček
FRAZEOLOGIJA: poskusni zajček
ETIMOLOGIJA: zajec
zájčji zájčja zájčje pridevnik [zájčji] STALNE ZVEZE: zajčja deteljica, zajčja ustnica, zajčji mak
ETIMOLOGIJA: zajec
zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti]
    1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo
      1.1. zapičiti, zasaditi kaj kam sploh
    2. ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa
      2.1. ekspresivno določiti okvir, obseg česa
      2.2. ekspresivno določiti kaj sploh
    3. neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli
ETIMOLOGIJA: količiti
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti]
    1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
      1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
    2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
      2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
      2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: vršati
žájfa žájfe samostalnik ženskega spola [žájfa]
    1. neformalno milo
    2. neformalno televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, telenovela, neformalno žajfnica
FRAZEOLOGIJA: pobirati žajfo, vrniti komu milo za žajfo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. seife (današnje nem. Seife) iz stvnem. seifa ‛smola’ - več ...
žájfnica žájfnice samostalnik ženskega spola [žájfnica]
    1. neformalno milnica
    2. neformalno televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, telenovela, neformalno žajfa
    3. neformalno, ekspresivno dogajanje z veliko zapleti, ki traja zelo dolgo, je navadno odmevno
ETIMOLOGIJA: žajfa, v drugem pomenu po zgledu angl. soap opera ‛plehka nadaljevanka’, dobesedno ‛milnata opera’, iz soap ‛milo’ in opera, zaradi reklam za čistila, ki so jih vrteli med prvimi radijskimi oddajami te vrste
žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo]
    1. ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
      1.1. ki kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev
ETIMOLOGIJA: žaliti
žaloígra žaloígre samostalnik ženskega spola [žaloígra]
    1. drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: tragedija
      1.1. drama z žalostnim, nesrečnim koncem
    2. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja; SINONIMI: ekspresivno tragedija
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Trauerspiel iz žal + igra
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]
    1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
    2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba]
    1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe
      1.1. strešna odtočna cev
      1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
      1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
    2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
    3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
žogobŕc žogobŕca samostalnik moškega spola [žogobə̀rc]
    1. ekspresivno športna igra, pri kateri igralci z brcanjem spravljajo žogo v gol
ETIMOLOGIJA: žoga + brcati
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]
    1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
    2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
    3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih
      3.1. ekspresivno jesti sploh
    4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
Število zadetkov: 259