Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

pôlkno pôlkna samostalnik srednjega spola [pôlkno]
    navadno v množini zunanje okensko krilo, navadno leseno, za zatemnitev in zaščito pred vetrom, soncem, dežjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. pǫlkn = knjiž. Balken ‛tram, bruno’ < stvnem. balko - več ...
pôlzapŕt pôlzapŕta pôlzapŕto pridevnik [pôu̯zapə̀rt]
    1. ki ni povsem zaprt
    2. v obliki polzaprti ki ni povsem obdan s čim
    3. v obliki polzaprti ki pri svojem delovanju, uporabi predvideva, dopušča določena odstopanja, olajšave, ugodnosti
    4. v obliki polzaprti ki je ločen od okolice, vendar dopušča, omogoča vstopanje ali izstopanje posameznih elementov
ETIMOLOGIJA: pol + zaprt
populáren populárna populárno pridevnik [populárən]
    1. ki je znan, priljubljen pri razmeroma veliko ljudeh
      1.1. ki ustreza željam, zahtevam razmeroma veliko ljudi
    2. ki je razumljiv, dostopen razmeroma veliko ljudem
STALNE ZVEZE: popularna glasba, popularna godba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. populär iz frc. populaire < lat. populāris ‛ljudski’ iz lat. populus ‛ljudstvo’ - več ...
popularizírati popularizíram nedovršni in dovršni glagol [popularizírati]
    1. delati, da kaj postane znano, priljubljeno pri razmeroma veliko ljudeh
    2. delati, da kaj postane razumljivo, dostopno razmeroma veliko ljudem
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. popularisieren) iz frc. populariser iz popularen
populárnost populárnosti samostalnik ženskega spola [populárnost]
    lastnost koga, česa, da je znan, priljubljen pri razmeroma veliko ljudeh
ETIMOLOGIJA: popularen
povampíriti se povampírim se dovršni glagol [povampíriti se]
    1. postati vampir
    2. v obliki povampiriti spremeniti koga v vampirja
    3. ekspresivno postati oblasten, izkoriščevalski, aroganten, navadno po ustalitvi na pomembnem političnem, ekonomskem, družbenem položaju
    4. v obliki povampiriti, ekspresivno narediti, povzročiti, da kaj pridobi neželene lastnosti
ETIMOLOGIJA: iz vampiriti se iz vampir
prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]
    1. domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
    2. znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
    3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs
    4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs
STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz prasec - več ...
prašičerêja prašičerêje samostalnik ženskega spola [prašičerêja]
    dejavnost, ki se ukvarja z rejo prašičev
ETIMOLOGIJA: iz reja prašičev
preblízu2 predlog [preblízu]
I. z rodilnikom
    1. izraža premajhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

II. z dajalnikom
    1. izraža premajhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža preveliko stopnjo, ko je določena mera, količina ali cilj, vrednost skoraj dosežena
    3. izraža pretesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
ETIMOLOGIJA: blizu
precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn]
    1. ki s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega ostane po ločitvi od trdne snovi
      1.1. ki po ločitvi od tekoče snovi s pretakanjem ostane na površini česa luknjičastega, mrežastega
    2. ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, nebistvene prvine, lastnosti
    3. ekspresivno ki gre skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: precediti
predvsèm členek [pretʍsèm] in [predusèm]
    1. izraža, poudarja, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu
      1.1. navadno v zvezi z in, pa poudarja pomembnost povedanega, zlasti kot dodatne utemeljitve za prej povedano
      1.2. izraža, poudarja omejitev, ki ni izključujoča
    2. zanikano, v zvezi s pa poudarja zavrnitev povedanega
ETIMOLOGIJA: iz pred vsem
prehlàd prehláda samostalnik moškega spola [prehlàt prehláda]
    virusno vnetje zlasti zgornjih dihal s kašljem, izcedkom iz nosu, navadno ob nekoliko povišani telesni temperaturi
ETIMOLOGIJA: prehladiti
prehladíti se prehladím se dovršni glagol [prehladíti se]
    1. zboleti za prehladom
    2. v obliki prehladiti ustvariti pogoje, v katerih kdo lahko zboli za prehladom
      2.1. ustvariti pogoje, v katerih se sluznica lahko vname
    3. manj formalno ne vzhajati zaradi prenizke temperature, nihanja temperature
ETIMOLOGIJA: hladiti
prehlajèn prehlajêna prehlajêno pridevnik [prehlajèn]
    2. ki ga prizadene vnetje sluznice
ETIMOLOGIJA: prehladiti
prelisíčiti prelisíčim nedovršni glagol [prelisíčiti]
    1. ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil
    2. ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega
ETIMOLOGIJA: iz lisičiti ‛z zvijačo prihajati do česa’ iz lisica
preríjski preríjska preríjsko pridevnik [preríski]
    ki je v zvezi s prerijo
STALNE ZVEZE: prerijski pes
ETIMOLOGIJA: prerija
prislòv prislôva samostalnik moškega spola [prislòu̯ prislôva]
    1. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno ob glagolu ter označuje okoliščine prostora, časa, vzroka in načina
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: časovni prislov, krajevni prislov, načinovni prislov
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. adverbium (iz lat. ad ‛pri, k’ + verbum ‛beseda’, ‛glagol’) iz pri + slovo v pomenu ‛glagol’, ker prislov v stavku navadno stoji ob glagolu in mu natančneje določa pomen; razvoj pomena ‛beseda’ > ‛glagol’ je pod vplivom lat. verbum ‛beseda’, kar kot jezikoslovni strokovni izraz pomeni ‛glagol’ - več ...
prstác prstáca samostalnik moškega spola [pərstác]
    podolgovata rjava morska školjka, ki izvrta rov v kamen in v njem raste; primerjaj lat. Lithophaga lithophaga; SINONIMI: datelj, iz zoologije morski datelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. prstac iz prst
psovánje psovánja samostalnik srednjega spola [psovánje]
    1. izrekanje žaljivih besed komu zaradi jeze nad njim, navadno v afektu
      1.1. kritiziranje česa na žaljiv, neprimeren način
ETIMOLOGIJA: psovati
psováti psújem nedovršni glagol [psováti]
    1. izrekati žaljive besede komu zaradi jeze nad njim, navadno v afektu
      1.1. kritizirati kaj na žaljiv, neprimeren način
ETIMOLOGIJA: = cslov. pьsovati hrv., srb. psòvati, nar. rus. psovátь ‛kvariti’, star. češ. psouti ‛psovati’, verjetno iz pes - več ...
Število zadetkov: 408