Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

kljunáš kljunáša samostalnik moškega spola [kljunáš]
    sesalec s kljunom, podobnim račjemu, plavutmi in širokim ploščatim repom, ki leže jajca, živeč v vzhodni Avstraliji; primerjaj lat. Ornithorhynchus anatinus
ETIMOLOGIJA: kljun
marabú marabúja samostalnik moškega spola [marabú]
    1. iz zoologije večja ptica z belim perjem po telesu, črnim na perutih, golo glavo ter kožno vrečo pod kljunom, ki živi iz Afriki; primerjaj lat. Leptoptilos crumenifer
    2. zlasti v Zahodni Afriki islamski voditelj in učitelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Marabu) iz frc. marabout, to pa iz arab. murābiṭ ‛menih vojak’ iz ribāṭ‛samostanska utrdba na meji’
martínec martínca samostalnik moškega spola [martínəc]
    iz zoologije manjša ptica selivka s temnejšim perjem po hrbtu in svetlejšim po trebuhu ter navadno z daljšim kljunom; primerjaj lat. Tringa; Actitis
STALNE ZVEZE: mali martinec, močvirski martinec, pikasti martinec, rdečenogi martinec, zelenonogi martinec
ETIMOLOGIJA: iz svetniškega imena Martin
pèška2 pèške in peškà peškè samostalnik ženskega spola [pə̀ška] in [pəškà]
    1. navadno v množini manjše seme v nekaterih sadežih, plodovih
      1.1. trd, oleseneli del v sredini sadeža, plodu
ETIMOLOGIJA: pečka
túkalica túkalice samostalnik ženskega spola [túkalica]
    iz zoologije manjša obvodna ptica selivka s rjavkastim perjem po hrbtu in daljšimi nogami; primerjaj lat. Rallidae
STALNE ZVEZE: mala tukalica, zelenonoga tukalica
ETIMOLOGIJA: iz tukati se ‛sklanjati se’, prevzeto iz nem. sich ducken
zelenonógi zelenonóga zelenonógo pridevnik [zelenonógi]
STALNE ZVEZE: zelenonoga tukalica, zelenonogi martinec
ETIMOLOGIJA: zelen + noga
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]
    1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
    2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
Število zadetkov: 7