Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla]
    1. pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči
    2. krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi
    3. televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Novelle) iz it. novella ‛novica, novička, nekaj novega’, iz lat. novellus ‛nov, novcat’ iz novus ‛nov’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]
    1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
    2. odzvati se na klic, poziv
    3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
    5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se
Celotno geslo eSSKJ
oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]
    1. oddajati glas, zvok
      1.1. oddajati značilen, prepoznaven živalski glas
    2. odzivati se na klic, poziv
    3. javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi
    5. dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se
Celotno geslo eSSKJ
otírati otíram nedovršni glagol [otírati]
    1. delati kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem
      1.1. odstranjevati kaj mokrega z drgnjenjem
ETIMOLOGIJA: ↑otreti
Celotno geslo eSSKJ
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]
    1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
      1.1. samec te živali
    2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
pesnikováti pesnikújem nedovršni glagol [pesnikováti]
    2. slabšalno govoriti, pisati, zlasti kaj nepremišljenega, vsebinsko praznega, nesmiselnega; SINONIMI: slabšalno pesniti
ETIMOLOGIJA: ↑pesnik
Celotno geslo eSSKJ
péška1 péške samostalnik ženskega spola [péška]
    ženska, ki se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešakinja
ETIMOLOGIJA: ↑pešec
Celotno geslo eSSKJ
pikapolónica pikapolónice samostalnik ženskega spola [pikapolónica]
    1. hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat. Coccinella septempunctata; SINONIMI: polonica
    2. hrošč polkrožne oblike, navadno s pikami na sprednjih krilih, ki se prehranjuje z žuželkami, ki zajedajo na rastlinah; primerjaj lat. Coccinellidae; SINONIMI: iz zoologije polonica
    3. podoba, predmet, ki predstavlja hrošča polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih
ETIMOLOGIJA: ↑pika + polonica nejasnega izvora, morda prvotno otroška beseda - več ...
Celotno geslo eSSKJ
pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se]
    1. steči v manjši količini, navadno počasi
    2. ekspresivno priti, pojaviti se od kod
FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
Celotno geslo eSSKJ
poét poéta samostalnik moškega spola [poét]
    1. kdor se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: pesnik
      1.1. ekspresivno pesem, pesmi te osebe; SINONIMI: ekspresivno pesnik
    2. ekspresivno kdor kaj ustvarja, oblikuje na estetsko dovršen, izviren način
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Poet iz frc. poète, prevzeto prek lat. poēta iz gr. poiētḗs, prvotneje ‛stvaritelj, stvarnik’, iz poiéō ‛zlagam pesmi, pesnikujem’, prvotneje ‛delam, ustvarjam’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost]
    1. stanje, ko kdo dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.1. ekspresivno stanje, ko je od začetka obstoja česa preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
ETIMOLOGIJA: ↑polnoleten
Celotno geslo eSSKJ
septét septéta samostalnik moškega spola [septét]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz sedmih instrumentalistov ali pevcev
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. skupina sedmih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Septett iz it. settetto iz sette ‛sedem’, umetno prilagojeno lat. septem - več ...
Celotno geslo eSSKJ
smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək]
    1. izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih
    2. navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah
STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček
FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku
ETIMOLOGIJA: ↑smrkati
Celotno geslo eSSKJ
spodríniti spodrínem dovršni glagol [spodríniti]
    1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: izpodriniti
    2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
    3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
FRAZEOLOGIJA: spodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti
Celotno geslo eSSKJ
spoprijateljíti se spoprijateljím se in spoprijáteljiti se spoprijáteljim se dovršni glagol [spoprijateljíti se] in [spoprijáteljiti se]
    1. navezati s kom tesne, zaupne stike
    2. ekspresivno zaradi pogoste uporabe spoznati, sprejeti kot svoje
ETIMOLOGIJA: ↑prijatelj
Celotno geslo eSSKJ
stíh stíha samostalnik moškega spola [stíh]
    1. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; SINONIMI: verz
      1.1. v množini pesem iz teh enot; SINONIMI: verz
    2. posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: verz
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. stíh iz gr. stíkhos ‛vrsta, bojna vrsta, vrstica, verz’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
šlém šléma tudi šlèm šléma samostalnik moškega spola [šlém] tudi [šlèm]
    1. nekdaj kovinsko pokrivalo za zaščito glave in zatilja
    2. manj formalno trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: čelada
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. šlěmъ < pslov. ali slovan. *šelmъ, iz germ. besede, sorodne z got. hilms, nem. Helm, iz ide. *k'el- ‛ščititi, varovati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ššš medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove koga, naj bo tiho, govori tišje
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga tolaži, miri
    2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema zvok morskih valov ob obali
    3. posnema tišji del navadno glasne glasbe
    4. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz, ki poziva k molčanju
      4.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz pomirjanja
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...
Celotno geslo eSSKJ
tást tásta samostalnik moškega spola [tást]
    oče zakonske ali zunajzakonske partnerke ali partnerja
ETIMOLOGIJA: = stcslov. tьstь, hrv., srb. tȁst, rus. téstь, star. češ. test < pslov. *tьstь, dalje sorodno s stprus. tisties, morda sorodno s ↑teta - več ...
Celotno geslo eSSKJ
teológ teológa samostalnik moškega spola [teolók teológa]
    1. strokovnjak za teologijo
      1.1. študent ali diplomant teologije
STALNE ZVEZE: moralni teolog, teolog osvoboditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Theologe iz lat. theologus, glej ↑teologija
Število zadetkov: 78