Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
bukve -kov/-kvi (bukve, bugve, buhkve) množinski samostalnik ženskega spola
1. večje število trdno sešitih popisanih ali tiskanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
1.1 biblijsko trak iz zlepljenih, enostransko ali obojestransko popisanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjižni zvitek
2. delo, stvaritev v obliki knjige; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
3. večje število trdno vezanih listov za zapisovanje
4. večja enota obsežnejšega literarnega besedila; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 37 delih
TERMINOLOGIJA: (božje) dolžne bukve , bukve lebna, bukve živih / žive bukve, grenke bukve, mašne bukve, mestne bukve, molitovne bukve, ročne bukve
Celotno geslo eSSKJ16
bukviski -a -o pridevnik
ki se nanaša na bukve; SODOBNA USTREZNICA: knjižni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Pleteršnik
domú, adv. = domov, nachhause; nastalo iz: domov ("domuv") in se v knjižni slovenščini napačno rabi nam. domov; — prim. Cv. III. 11., DSv. III. 57.
Pleteršnik
jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen (fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.-Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.-Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; (nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
Celotno geslo Megiser
kamen -mena/-mna samostalnik moškega spola
Celotno geslo Megiser
kir nesklonljivi zaimek
Svetokriški
kjekaj1 zaim. kaj, nekaj, kar koli: ſe boym de bi kejkaj im. ed. taziga ſe nam ne sgudilu ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj tož. ed. hudiga sturili ǀ ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe tem, od katerih kejkaj tož. ed. dobriga prajme ǀ kadar ta lubi otrok je ſvojo Matter kejkej tož. ed. proſsil, ona mu je sapovedala doli poklekniti ǀ Iest grem de bom keikaj tož. ed. noviga ſhlishala ǀ Kadar je ke kaj tož. ed. lepiga vidla Ta slovarski sestavek je glede na knjižno izdajo spremenjen skladno z Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja, 25 ss. V knjižni izdaji je iztočnica zmotno nastavljena kot kajkaj, kar navaja Pleteršnik v pomenu ‛kar koli’ le kot kajkavsko.
Svetokriški
kjekedaj prisl. kdaj, kdaj koli: ſte kejkadaj vidili eno shival de bi glavo, inu te druge glide levave imela (I/1, 193) ǀ Ste kjekadai vidili eno ſtaro babizo, katira v' hoshtario gre, ter puſti eno maioliko slatkiga proſekaria perneſt (V, 168) Ta slovarski sestavek je glede na knjižno izdajo spremenjen v nastavitvi iztočnice, ki je v knjižni izdaji napačno zapisana kot kajkedaj
Pleteršnik
knjížən, -žna, adj. Bücher-, Cig., Jan., nk.; knjižno tiskalo, die Buchdruckerpresse, Cig. (T.); bücherlich, Cig., Jan.; — literarisch, Jan., Cig. (T.); knjižni jezik, die Büchersprache, die Schriftsprache, Jan., Cig. (T.), nk.; knjižna slovenščina, Cv.; knjižna kraja, literarischer Diebstahl, Cig. (T.); k. mož, homo literatus, Vrt.; knjižni ljudje, Literaten, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
okòv, -kóva, m. der Beschlag, das Beschläge, Mur., Cig., Jan.; knjižni okovi, Bücherbeschläge, Cig.; (okọ̑vi f. pl. Beschläge, Met.); — pl. okovi, eiserne Fesseln, Mur., Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
presodník, m. der Beurtheiler, der Kritiker, der Recensent, Cig., Jan., Cig. (T.); knjižni p., der Bücherrecensent, Navr. (Kop. sp.).
Pleteršnik
pretresovȃvəc, -vca, m. der Kritiker, Cig., Jan., Cig. (T.); knjižni p., der Bücherrecensent, Levst. (Zb. sp.).
Celotno geslo Pohlin
protiti [protīti protím] nedovršni glagol

pretiti, grozitinepopoln podatek

Svetokriški
ptuj -a m tuj: veliku mrasa, lakate je terpel, inu kakor en ptuj im. ed. m zhlovek podshtengah ſvojga ozheta prebival ǀ David pravi, de on je en ptvy im. ed. m, kakor vſy njegovi ſtarishi ǀ zhe en ptvij im. ed. m zhlovek ſe bo tiga offra doteknu, de bo umerl ǀ de bi ſe njega nebali, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga rod. ed. m zhloveka ǀ sa volo maihinu ptuiga rod. ed. s krivizhniga blaga vekoma je bil fardaman ǀ tulikain ptuyga rod. ed. s krivizhniga blaga imash ǀ en ſoſed ſvojga ſoſeda vezh lubi, kakor pak eniga ptuijga tož. ed. m ži. ǀ ptvjo tož. ed. ž sheno bodo hoteli sa sheno porozhit ǀ nei hotel tu ptuie tož. ed. s blagu naſai pouerniti ǀ nikuli nej ſim mislil nasai tu ptuje tož. ed. s blagu povernit ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye tož. ed. s blagu smeram poſtiti ǀ nje lubi Shenin veni ptuy mest. ed. ž desheli je umerl ǀ kadar eden rajsha pò ptvy mest. ed. ž deſeli ǀ v'ptvy mest. ed. ž desheli ǀ s' ptujm or. ed. s blagam je bil dobre vole ǀ ſmò vſij ludie na tem ſvètu ptvij im. mn. m, nikar domazhi ǀ na ſemli ſmò nikar kakor domazhi, temuzh ptuy im. mn. m ǀ Grè yskati te ptuje tož. mn. m Samaritanske ludij ǀ Kadar ſim vidil ptuje tož. mn. ž shene, ſò vezhkrat hude shelje, inu miſly mene obshle ǀ gre yskati ptuje tož. mn. ž/s Deteza, de is ſiſaio tu mleku ǀ ſim perſilen v' nesnanih, ptujh mest. mn. deshelah ſtanovati ǀ nepuſtite ſe veliku po gaſſi, po vptuih mest. mn. hishah, inu kotah vidit ǀ veliku leit ta Syn po ptuyh mest. mn. deshelah ſe more klatit Vzglasni p- je v 16. stol. umetno uveden samo v knjižni jezik po analogiji z razmerjem ptica : tica, kjer je etimološko upravičen.
Pleteršnik
sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.-Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.-C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče-Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
Število zadetkov: 15