Fran > eSSKJ

1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno

2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben

3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več

4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca
4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu

1. športnik, ki se ukvarja z boksom

2. hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: bokser

1. izkazovanje povezanosti, medsebojne naklonjenosti, zlasti z druženjem
1.1. ekspresivno stanje, ko je kdo s kom v tesnih, pogostih stikih, zlasti iz koristoljubja

2. ekspresivno stanje, ko je kaj povezano s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjuje

1. odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži

2. pihati tako, da se čuti hud, močen mraz

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati

2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati

3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom

2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka

3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje

2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh

3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov

4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti

6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa

7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

1. brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

2. z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti

3. takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa

4. kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh

5. kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku

1. ki se razlikuje od običajnega, znanega

2. ki se zlasti v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih ljudi ali se mu to pripisuje
2.1. ki kaže, izraža tako različnost v vedenju, ravnanju

3. ki ga ni mogoče določiti, opredeliti in navadno vzbuja občutek nelagodja

4. ekspresivno ki vzbuja dvom o moralni neoporečnosti

1. delovanje, proces, ki povzroči, da volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
1.1. stanje, pri katerem volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade

2. upad moralnih načel

1. narediti, povzročiti, da moralna načela pri kom upadejo

2. narediti, povzročiti, da volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade

1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim neprijetnim
1.2. tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel ali skuša ustaviti njegovo govorjenje

2. izraža, da govorec občuti nostalgijo

3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti

4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

1. neformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu

2. uporablja se, ko govorec želi koga opozoriti, da kaj ni prav

3. navadno podvojeno uporablja se, ko govorec želi pokazati, da pri kom česa ne odobrava

4. izraža, da je govorec pod vplivom določenega občutja, zlasti veselja, navdušenja, hrepenenja, ki ga navadno zbudi spomin na kaj

5. navadno podvojeno izraža, da je govorec v zadregi, negotov

6. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden
1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti

2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
2.1. ki kaže, izraža tako enakost, podobnost; SINONIMI: enakovreden

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

1. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakopraven
1.1. ki kaže, izraža tako enakost, podobnost; SINONIMI: enakopraven

2. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakopraven

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

iz jezikoslovja samostalniška oblika glagola, ki označuje dejanje ali stanje; SINONIMI: iz jezikoslovja izglagolski samostalnik

1. izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
1.1. izraža, da govorec rahlo omalovažuje koga, kaj, se posmehuje, navadno pokroviteljsko
1.2. izraža, da je govorec ironičen, navadno do sebe

2. kot členek izraža stopnjevanje povedanega z drugo, primernejšo izjavo

3. kot členek, manj formalno izraža zanikanje

1. nekdaj služenje hlapca

2. slabšalno pretirano uslužno, ponižno vedenje

1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji

2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec

3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec

1. navadno s ponovljeno črko o, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec opozarja na svojo prisotnost in želi priklicati koga
1.1. izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec želi pri kom zbuditi pozornost, ker mu želi nekaj reči
1.2. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, srečanju pozdravi koga, zlasti znanca

2. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje
2.1. ponazarja veselje, navdušenje