Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

brámor brámorja samostalnik moškega spola [brámor]
    iz zoologije večja žuželka z manjšimi krili in lopatastimi prednjimi nogami, ki koplje podzemne rove in objeda podzemne dele rastlin; primerjaj lat. Gryllotalpa gryllotalpa
ETIMOLOGIJA: < mramor < pslov. *mormorъ, tako kot stcslov. izmrъmьrati, strus. izmoromrati ‛poglodati, izjesti’ iz ide. korena *merh2- ‛mleti, stiskati, drobiti, treti’, prvotno torej ‛tisti, ki gloda, žre’ - več ...
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
karáfa karáfe samostalnik ženskega spola [karáfa]
    steklena posoda s širšim spodnjim delom in ožjim vratom, zlasti za vino, vodo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. caraffa in špan. garaffa iz arab. ġarrāfa ‛trebušasta steklenica’ iz ġarrāfa ‛zajemati, črpati’
kívijev kívijeva kívijevo pridevnik [kívijeu̯ kívijeva kívijevo] ETIMOLOGIJA: kivi
lóščiti lóščim nedovršni glagol [lóščiti]
    1. z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem delati, da kaj dobi lesk
      1.1. dajati lesk z drgnjenjem
    2. ekspresivno prikazovati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakirati
ETIMOLOGIJA: iz losk, glej lesk - več ...
melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo
      1.1. plod te rastline kot hrana, jed
    2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje
    3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder
STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
odcedíti odcedím dovršni glagol [otcedíti]
    1. odliti počasi in navadno v manjših količinah
      1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa
    2. v obliki odcediti se odteči počasi in v manjših količinah
      2.1. v obliki odcediti se s takim odtekanjem postati suh
ETIMOLOGIJA: cediti
odcejálnik odcejálnika samostalnik moškega spola [otcejálnik]
    1. luknjičasta, mrežasta priprava za odstranjevanje odvečne tekočine
      1.1. luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem; SINONIMI: cedilo
      1.2. mrežasta priprava za sušenje pomite posode
ETIMOLOGIJA: odcejati
rútka rútke samostalnik ženskega spola [rútka]
    1. izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SINONIMI: ruta, rutica
      1.1. tak izdelek kot del skavtske ali taborniške uniforme; SINONIMI: rutica
      1.2. pokrivalo iz takega kosa blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SINONIMI: ruta, rutica
STALNE ZVEZE: rdeča rutka, rumena rutka
ETIMOLOGIJA: ruta
zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen]
    1. ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk
    2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran
ETIMOLOGIJA: zloščiti
Število zadetkov: 10