Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

bíkov bíkova bíkovo pridevnik [bíkou̯ bíkova bíkovo]
    2. manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikovski
STALNE ZVEZE: bikova kri
ETIMOLOGIJA: bik
bréncelj brénclja samostalnik moškega spola [bréncəl]
    1. obad, ki sesa kri goveda; primerjaj lat. Tabanus bovinus; SINONIMI: goveji obad
    2. ekspresivno manjše motorno vozilo, ki oddaja glasen, neprijeten, navadno visok zvok, ali motor takega vozila
ETIMOLOGIJA: iz nar. sloven. brencati v pomenu *‛oddajati brnenju podobne glasove’ = hrv. brèncati, glej brenčati - več ...
bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti]
    1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup
      2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok
    3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
    4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
    2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
    3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
      3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
centrifúga centrifúge samostalnik ženskega spola [centrifúga]
    1. priprava za ločevanje snovi različne gostote z vrtenjem
      1.1. taka priprava za ožemanje, sušenje, zlasti kot del pralnega stroja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Zentrifuge, kar je poenobesedeno iz frc. pompe centrifuge ‛centrifugalna črpalka’, glej centrifugalni
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]
    1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čist
číšča číšče samostalnik ženskega spola [číšča]
    1. izcedek, ki se iz maternice izloča nekaj tednov po porodu
    3. ekspresivno proces, pri katerem se odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga nezaželeni, zlasti z vplivnih položajev; SINONIMI: čistka
STALNE ZVEZE: mesečna čišča
ETIMOLOGIJA: čistiti
DNK2 DNK samostalnik ženskega spola [dẹenká] ETIMOLOGIJA: krajšava za deoksiribonukleinska kislina
govêji govêja govêje pridevnik [govêji] STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: govedo
hárpija hárpije tudi harpíja harpíje samostalnik ženskega spola [hárpija] tudi [harpíja]
    1. grško mitološko bitje s ptičjim trupom, perutmi, žensko glavo in neprijetnim glasom
    2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje s ptičjim trupom, perutmi, žensko glavo in neprijetnim glasom
    3. iz zoologije velika ujeda s sivim trupom in perutmi, črnkasto perjanico ter dolgimi kremplji, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike; primerjaj lat. Harpya harpya
    4. slabšalno kdor je nemoralen, zloben, pohlepen ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Harpyie in) lat. Harpyia iz gr. Harpyia
jésihar jésiharja samostalnik moškega spola [jésihar]
    1. nekdaj kdor se ukvarja s proizvodnjo, prodajo kisa
    2. slabšalno kdor govori zelo glasno, zavzeto
FRAZEOLOGIJA: dreti se kot jesihar
ETIMOLOGIJA: jesih, po nekdanjih prodajalcih kisa, ki so glasno ponujali svoje blago po ulicah
karcinóm karcinóma samostalnik moškega spola [karcinóm]
    iz medicine skupek malignih celic v tkivu povrhnjice kot gradnika večine telesnih organov
STALNE ZVEZE: bazalnocelični karcinom, bazocelularni karcinom, duktalni karcinom, hepatocelularni karcinom, kolorektalni karcinom, ploščatocelični karcinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Karzinom prek lat. carcinōma iz gr. karkínōma ‛rak, rakast tvor’, iz karkínos ‛rak (žival)’ - več ...
krvomóčnica krvomóčnice samostalnik ženskega spola [kərvomóčnica]
    1. dlakava rastlina z zvezdastimi cvetovi bele, rožnate, vijoličaste ali modre barve in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Geranium
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: korenikasta krvomočnica, srebrna krvomočnica, travniška krvomočnica
ETIMOLOGIJA: kri + moč
legván legvána samostalnik moškega spola [legván]
    večji kuščar z bradavičasto glavo, vrsto bodic po vsej dolžini telesa in daljšim repom, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Iguanidae
STALNE ZVEZE: morski legvan, zeleni legvan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Leguan in niz. leguaan iz špan. la iguana, to pa iz arav. iuwana - več ...
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
mrcína mrcíne samostalnik ženskega spola [mərcína]
    1. ekspresivno velika, močna žival, ki je lahko nevarna, zlasti pes, medved
    2. ekspresivno zelo zmogljiva naprava, vozilo
    3. slabšalno kdor ima negativne moralne lastnosti ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: jeklena mrcina
ETIMOLOGIJA: = cslov. mrъcina ‛mrtvec, truplo’, hrv., srb. mr̀cina ‛mrhovina’, nejasnega izvora, morda iz mrtvec - več ...
netopír netopírja samostalnik moškega spola [netopír]
    miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol; primerjaj lat. Chiroptera
STALNE ZVEZE: gladkonosi netopir, mali netopir, navadni netopir, rjavi uhati netopir, širokouhi netopir, uhati netopir, vampirski netopir, veliki netopir
ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*nekt‑‛večer, noč’ + *(s)per‑ ‛leteti’ - več ...
obád obáda tudi obàd obáda samostalnik moškega spola [obát obáda] tudi [obàt obáda]
    večja, muhi podobna žuželka, ki sesa kri, zlasti sesalcev; primerjaj lat. Tabanidae
STALNE ZVEZE: goveji obad
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍbād, ȍvād, rus. óvod, češ. ovád < pslov. *ovadъ, verjetno iz ide. zloženke iz ovca + jesti, prvotno torej *‛ki grize ovce’ - več ...
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čistiti
Število zadetkov: 32