Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Celotno geslo eSSKJ16
bel -a -o (bel, bejl) pridevnik
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: bel
1.1 ki je moralno čist
1.2 ki vzbuja spoštovanje
2. ki je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: bel
2.1 ki ima zaradi zrelosti svetlo barvo
2.2 v zvezi z lasje svetlo siv
2.3 v zvezi z dan poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: beli vinar
Celotno geslo eSSKJ
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]
    1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg
      1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg
Celotno geslo NESSJ
breza1
Celotno geslo Sinonimni
bújen -jna -o prid.
1.
ki lepo in obilno raste
SINONIMI:
bohoten, košat, ekspr. bahat, nar. brsten, zastar. gizdav, zastar. hoboten, knj.izroč. razbohoten
2.
ekspr. ki ima močno, lepo razvito postavo
SINONIMI:
ekspr. baročen, ekspr. košat
SSKJ²
častít -a -o prid. (ȋ)
star. spoštovan, cenjen: to je častit gospodar; dekle je iz častite hiše / v vljudnostnem nagovoru častiti bralci! kot pristavek za duhovnika, redovnika častiti gospod; zahvaljujemo se častiti duhovščini; častita sestra Serafina
// ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti; častitljiv: tedaj je spregovoril častit starec; stara, častita lipa; sam.: tako je naročila častita častita sestra, redovnica
Celotno geslo eSSKJ16
črn -a -o pridevnik
1. ki je take barve kot oglje ali saje; SODOBNA USTREZNICA: črn
2. ki je temne barve; SODOBNA USTREZNICA: črn
2.1 na katerem so delci kake nepotrebne, nezaželene snovi; SODOBNA USTREZNICA: umazan
2.2 ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
3. ki drugim želi in povzroča slabo, hudo; SODOBNA USTREZNICA: hudoben
3.1 ki vsebuje, izraža tako željo, ravnanje
FREKVENCA: 82 pojavitev v 19 delih
FRAZEOLOGIJA: črna kunšt
TERMINOLOGIJA: črni* jagned, črni vinar
Pleteršnik
črvojẹ́dinast, adj. wurmstichig; č. sad, Trub. (Post.); črvojedinasta lipa, Jurč.
Celotno geslo eSSKJ16
deblo -a (deblu, deblo) samostalnik srednjega spola
olesenelo steblo dreves; SODOBNA USTREZNICA: deblo
FREKVENCA: 18 pojavitev v 6 delih
SSKJ²
dehtéti -ím [dəhteti tudi dehteti] nedov., dehtì tudi dêhti (ẹ́ í)
1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: rožni grm ne dehti več; lipa opojno dehti; brezoseb. dehtelo je po zemlji in drevju / ekspr. v parku je dehtela pomlad
2. star. zelo želeti, hrepeneti: njeno srce je dehtelo slišati to besedo; v njej vse dehti po ljubezni
    dehtèč -éča -e:
    dehteči vrtovi; dehteče cvetlice
Pravopis
dehtéti -ím [də tudi de] nedov. dehtì -íte tudi dêhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dehtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. dišati: Lipa ~i; brezos. dehteti po čem Dehtelo je po zemlji
Celotno geslo Vezljivostni G
dehtéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, neobčevalno knjižno
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Lipa /opojno/ dehti.
Celotno geslo eSSKJ16
divji -a -e pridevnik
1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
TERMINOLOGIJA: divja koza, divja roža, divja svinja / divji preščič, divje kure, divji česen, divji kozel, divji oves, divji petelin, divji žafran
Celotno geslo Frazemi
dnò Frazemi s sestavino dnò:
bíti na dnù, íti čému do dnà, izbíti sódu dnò, (kàkor) sód brez dnà, metáti kàj v sód brez dnà, natákati v sód brez dnà, polníti sód(e) brez dnà, poznáti kóga v dnò dúše, príti čému do dnà, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše
SSKJ²
doklèr in dókler in dòkler vez. (ȅ; ọ̑; ȍ) v časovnih odvisnih stavkih
1. z nedovršnim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega: dokler je zakon v veljavi, se ga je treba držati; revež bo, dokler bo živ; dokler smo imeli denar, smo kupovali knjige; tega ne bi dovolil, dokler bi imel še kaj oblasti nad njo
● upamo, dokler živimo; preg. dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel v sreči ima človek dosti prijateljev
2. z zanikanim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem: gledal je za njo, dokler ni izginila za hišo; varuj otroka, dokler se ne vrne mati / ni miru, dokler vse ne spi / brez nikalnice:, star. žanjejo ves dan, dokler da zaide sonce; zastar. bolj dan na dan brli življenja sveča, dokler ji reje zmanjka, in ugasne (F. Prešeren)
Celotno geslo eSSKJ16
domač2 -a -e (domač, domoč) pridevnik
1. ki se nanaša na hišo, iz katere kdo izvira, kjer kdo živi; SODOBNA USTREZNICA: domač
1.1 ki se nanaša na družinsko skupnost, v kateri kdo živi; SODOBNA USTREZNICA: domač
2. krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorom; SODOBNA USTREZNICA: domač
FREKVENCA: 39 pojavitev v 11 delih
TERMINOLOGIJA: domači bog
SSKJ²
gostovêjen -jna -o prid. (ȇ)
gostovejnat: gostovejna lipa
Pravopis
gostovêjen -jna -o (ȇ) ~a lipa
gostovêjnost -i ž, pojm. (ȇ)
Jezikovna
Ime gostilne »Pri kolovratu« v različnih skladenjskih položajih

Zanima me, kako se pravilno napiše ime gostilne:

  • gostilna Pri kolovratu
  • gostilna Pri Kolovratu
  • gostilna pri Kolovratu

Število zadetkov: 95