Fran

ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Anastazi(us) -sa/-ija m osebno lastno ime Anastazij: S. Anaſtasius im. ed. pravi de zhlovik is ſuoio lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ kakor pravi S. Anaſthasius im. ed. Niceta ǀ Ceſſar Anaſthaſius im. ed. je imel v' ſvojm Duori Riſſe ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius im. ed. Ariamno ǀ pishe Carolus Sigonius od Ceſſaria Anaſthaſia rod. ed. ǀ Glihi vishi je bil nasaj piſſal S. Anaſtaſiuſu daj. ed. Antiochenskimu Shkofu ǀ ſe imajo maszhovati zhes tiga hudobniga Ceſarja Anastasia tož. ed. 1. Sv. Anastázij, antiohijski patriarh (561–599) 2. Anastázij Silenciárij, lat. Anastasius Silentiarius, vzhodnorimski cesar (491–518) nizkega rodu 3. → Nicemus, → Niceta

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

astrologus -ga m astrolog, tj. kdor se ukvarja s prerokovanjem iz zvezd in astronom, zvezdoslovec: en Astrologus im. ed. je njemu prerokoval ǀ Aſtrologus im. ed. oblubi, de s'njega kunshtjo hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo ǀ dokler je velike zhuda od tiga Aſtrologa rod. ed. shlishal ǀ ſe ſupet pruti Astrologu daj. ed. toshi, alj leta ga potroshta ǀ Letiga Aſtrologa tož. ed. s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi Hermanus Loterinski Firsht ǀ Videm eniga Astrologa tož. ed. kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda, Bukve prebera, inu glavo ſi lomi s'shtuderajnam ǀ urshoh te shkodlive urozhine pravio Aſtrologi im. mn., de je, dokler ſonze ſe najde v' tem Nebeſkem ſnaminu tiga leva ǀ Aſtrologij im. mn. pak pravio, de pride od ſveſde, pod katero zhlovek je roien ǀ Ariſtoteles firsht vſyh Philoſophu, inu aſtrologu rod. mn. ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam daj. mn., ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali tvojo ſrezho, ali neſrezho ǀ ſatoraj ſta bila Aſtrologe tož. mn. poklizala ← lat. astrologus ← gr. ἀστρολόγος ‛zvezdoslovec’, mlajše ‛astrolog’; → zvezdar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čevelj -vlja m čevelj: kej jo zheul im. ed. ner ble tishi ǀ zheuli im. mn. ludem ſo potrebni ǀ kateriga zheulou rod. mn. jermene S. Ioannes Kersnik nej bil ureden odvesat ǀ cilu zheulu rod. mn. ſi nej ſo smozhili Iſraelitery ǀ od lokoti ſvoje zheule tož. mn. je bil ſnedil ǀ Ti noſſish tvojo shlahnuſt v'zheulah mest. mn. ǀ ſó na zheulah mest. mn. luno noſili

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čudno2 (čudnu, čudno) prislov

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dolg2 -a prid. dolg: Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug im. ed. m, inu nej prevezh frishen ǀ koku dolh im. ed. m, inu shrok ima biti ta zholn ǀ koku dolga im. ed. ž, inu shroka je semla ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga im. ed. ž molitvu ǀ vſaka ura ſtu leit douga im. ed. ž ſe ym sdy ǀ Kateri imajo en dolh tož. ed. m nuſs ǀ Mojſſes je imel takorshno dolgo tož. ed. ž poterpeshlivoſt ǀ najde eno dougo tož. ed. ž shibo ǀ Se shtima, inu sheli enu dolgu tož. ed. s, inu srezhnu shivejnie ǀ venem dolgem mest. ed. m plajshi ǀ po eni dolgi mest. ed. ž bolesni ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim or. ed. m shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ oblezhen je bil s'enem dougim or. ed. m plaisham ǀ je bila meni ſturila taku dolge tož. mn. m roge ǀ shene imaio dolge tož. mn. m laſsij, inu kratko pamet ǀ v' Indij je ena deshela, v' kateri Ludje ſvoje laſſy dauge tož. mn. m noſſio dolg čas m želja, hrepenenje: meni je dolh zhaſs im. ed. po tebi ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs im. ed. po ſvoij lubi nebil Primerniška oblika je navedena pri → daljši.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dolizahajanje -a (dolizahajene, dolizahajanje) samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

en2 ena zaim. neki: en im. ed. m Astrologus je njemu prerokoval ǀ ena im. ed. ž shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila ǀ Enà im. ed. ž bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena ǀ Tedaj terbei de je enu im. ed. s drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane ǀ Bug enimu daj. ed. m greshniku, kateri je molu, je djal ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu daj. ed. m sholnerju uhù odſeka ǀ ſim poklizan h' enomu daj. ed. m bogaboyezhimu bolniku ǀ Nej grè edn k'nnimu daj. ed. m Gospudu, inu nej rezhe ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni daj. ed. ž shlahtni Gospej Celantia s'imenam ǀ en tož. ed. m dan v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ èn tož. ed. m dan ta sholner ſvoje perſy reskrie ǀ ſede n'en tož. ed. m kamen ǀ najde kmeta de ſe je nen +tož. ed. m hrast obeſel ǀ vſame pojti ven +tož. ed. m grad sa Mujshkro shlushit ǀ leto sapovej nèdn +tož. ed. m viſok tram obeſit ǀ Videm eniga tož. ed. m ži. Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ ſe je bila salubila veniga +tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ Kamen luzhij v'eniga tož. ed. m ži. pſa ǀ de bi en sgon kupu s'eno tož. ed. ž cerqvu ǀ je bil salublen v'eno tož. ed. ž Dekelzo ǀ Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno tož. ed. ž Creaturo … kakor pak to lepoto Nebeſhko ǀ gre veno +tož. ed. ž drugo kambro ǀ stopi n'eno tož. ed. ž viſoko miso ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena +tož. ed. ž Ajdousko sheno ǀ kadar je bil ſholner Ceſarja Constantiuſa prishal vèno +tož. ed. ž deſhelo ǀ Chriſtus enu tož. ed. s jutru je rajshal ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu tož. ed. s meſtu v' Galilei ǀ gre venu +tož. ed. s veliku meſtu na ſemein ǀ ſe bere od Elia Preroka, Kateri je bil na enem mest. ed. m nerodovitem hribu, shteri lejta ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim mest. ed. m gorezhim lintuornu ǀ v' tej desheli Noricenski venem +mest. ed. m tergi je bil en velik ogin vun pershil ǀ venim +mest. ed. m bodezhim grastu ſydi ǀ Tityus pak je per eni mest. ed. ž skali pervesan ǀ Ieremias je molil veni +mest. ed. ž ſtari ſhterni ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem or. ed. m Philosopham ǀ je ozhitnu ſourashtvu s' enem or. ed. m drugem imel ǀ s' enam or. ed. m ſvojm Shlushabnikam ǀ je bil saveso sturil s'enim or. ed. m Ajdouskom Krajlom ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene … s' enim or. ed. m S. Roshenkranzam ǀ Katera ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno or. ed. ž moshko pershono ǀ ſe je kregala s' eno or. ed. ž ſosedo ǀ s'eno or. ed. ž shlizo je vodò s'morja jemal inu veno tož. ed. ž jamo vulival ǀ pod enem or. ed. m drevam ſò ſijdele ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni im. mn. m ſte roko, eni im. mn. m nogo, eni im. mn. m oku na voiski sgubili ǀ inu kodar ie imel pojti enij im. mn. m ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali ǀ eny im. mn. m otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa ǀ shlishim de ene im. mn. ž Pershone ſlasti shenske bodo odogovorile ǀ Is enih rod. mn. vſt gre vun shegen, inu kletvina ǀ imà laſſye, kakor koisnske griue, ali ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie, kakor ene tož. mn. ž lopate ǀ ſim bral venih +mest. mn. bukvah eden m nekdo: je bil edn im. ed. na orgle sapiſsal ǀ Nej sadosti de edn im. ed. hudù neſturj temuzh je dolshan dobra djania doparnesti ǀ kadar eden im. ed. en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ edin im. ed. tiga drugiga ſe nej ſò doteknile ǀ od eniga rod. ed. berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat ǀ Pedagogus pishe od eniga rod. ed., kateri nuzh, inu dan je quartal ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu daj. ed. superniga sgody ǀ Veſselili ſe ſo ſuſebnu Archangeli, dokler ſo vidili taisto Krajlizo, h'Kateri s. Troijza je imela eniga tož. ed. v'mej nijmi poslati osnanit de ena s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia ǀ shene bi nihdar ne imele veniga +tož. ed. drugiga pogledat ǀ sdaj s' enem or. ed., sdaj s' tem drugem ſe ſiſnani ǀ eni im. mn. bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ eni im. mn. k' dauram, drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ enij im. mn. na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati ǀ eny im. mn. pak ſe najdeio kateri imaio peruti kakor Shtrauſ ena ž neka ženska: Ene im. mn. suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile, kakor je sturila Diviza Lucia kaj za en kakšen: kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? ǀ jest nevejm kaj s'ena im. ed. ž arznja je bila taista ǀ kaj s'enu im. ed. s S. Mejstu je Cerku ǀ kaj je s' enu im. ed. s meiſtu, katiru grem vam perpravit ǀ kaj menite Nem. Nem., de s' enu im. ed. s oblazhilu je bilu letu ǀ kaj ſenu im. ed. s blagu je letu kateru danas na Cant grè ǀ kaj je bilu letu senu im. ed. s mejſtu, v' kateru je imel pojti ǀ kaj s'ene rod. ed. ž ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe ǀ kaj s'ene rod. ed. ž farbe je liurea krajla Nebeſkiga ǀ kaj s'en tož. ed. m sguvor bomo nashli ǀ kaj s'eno tož. ed. ž pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni hlapez ǀ kaj s'enu tož. ed. s dobru dellu je bil ſturil ǀ v'kaj s'eni vishi mest. ed. ž taku terdi djamanti ſe morio omezhiti ǀ kaj seny im. mn. m hudobni, inu greshni ludje ſò toiſti ǀ kaj s' ene im. mn. ž veſſele zajtinge ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ kaj ſo lete sene +im. mn. ž bukve, inu kaj je v' taiſtih sapiſſanu ǀ kaj ſo tedaj s' ena im. mn. s zhuda ǀ kaj s' enih ludy rod. mn. je ner vezh na ſvejti ǀ Mojſter kaj s'ene tož. mn. m Iogre imash ǀ Bug ſam vej kaj s'ene tož. mn. ž misli, kaj s'ene tož. mn. ž beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ Kaj s'ene tož. mn. ž sapuvidi v'nih deshelah imaio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

lepota -e ž lepota: nje lepota im. ed. je bila taku mozhnu ſalubleniga ſturila krajla Aſſuera ǀ ni lipota im. ed., ni blagu, ni slahnuſt ǀ tekò gledat Temiſtokla, kateri je bil en shpegu te lepote rod. ed. ǀ Luna nej taku leipa, de bi ſvoje leipote rod. ed. nesgubila ǀ nej mladoſti bres ſtaroſti, nej lipote rod. ed. de bi garda neratala ǀ my ſe vezh nezhudmo ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti daj. ed. te lune ǀ v'grehah shivel, inu lepoto tož. ed. zhlovesko je sgubil ǀ v'offert, inu v'lepoto tož. ed. ſe salubio ǀ nedolshnoſt, inu lepeto tož. ed. obeden drugi Svetnik, ali Svetniza nej ſò imeli ǀ prezej ſvojo muzh, inu lipoto tož. ed. sgubjj ǀ bomo ushivali mladoſt bres ſtaroſti … leboto tož. ed. bres tadla ǀ ſo vidli Tempel v' Jeruſalemi, katirimu v' lepoti mest. ed., inu v' shlahnuſti nej bilu na ſvejtu gliha ǀ de bi ſe hotela njemu v' ſvoj lipoti mest. ed. prikasat ǀ Anaſtasius pravi zhlovik is ſuoio lepoto or. ed., inu shlahtnustio premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ te imenovane lepote im. mn. ſo ena garda perſt ǀ zartanu detetce Ieſuſika vezh lubio, kokar vſe shazhe, inu lepote tož. mn. tiga suèta

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

luna -e ž luna: kadar je polna luna im. ed., ta shival taku mozhna rata, de nej mozhnusti de bi jo mogla premagat, kadar pak luna im. ed. doli jamle, ta shival slaba prihaia, kadar luna im. ed. k'sadnimu firtilzu pride, takrat ta shival taku ſlaba rata, de ſledna ſtvar jo lahku premaga ǀ Kadar ſonze, lunac im. ed., ſvesde, inu nebu bi semli na pomozh ne prishli, ona bi nemogla roditi ni sheliszhe, ni ſadu, ni shita, ni vina ǀ my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana pres lune rod. ed. ǀ per ſvetlobi te lune rod. ed. ſe je vshpegu gledala ǀ ta Modri ſalamon je bil Mario Divizo perglihal luni daj. ed., inu ſonzu ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno tož. ed., ſonze, inu Nebu gleda ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni mest. ed. ǀ per luni mest. ed., inu ſvejsdah imà ſvoje prebivalszhe ǀ Bug, kateri je ſtuaril ta shroki, inu proſtorni ſvejt s' ſonzam, s' luno or. ed., inu s' ſvesdami pokrit ǀ Maria Diviza ſe je prikasala obuta s'luno or. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

mrknjenje [mŕknjenje] samostalnik srednjega spola

delno ali popolno zakritje sonca z luno; mrk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

nebo -a/-esa s 1. nebo: Sherjali, Garlize, lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu im. ed. shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle ǀ v'venim majhinim Vblatu stoij ta, kateriga semla, inu Nebu im. ed. obſezhi nej moglu ǀ Se je na naglu en ſhum, Sturil od Neba rod. ed. ǀ Nòèſsavi Sijnovij, kateri ſo hoteli en Turn sijdat, de bi do Neba rod. ed. doſegel ǀ ga je naglu ena luzh od Neba rod. ed. obſvejtila ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu tož. ed. s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu tož. ed. gleda ǀ G: Bug po tem kir je bil ſtuaril Nebù tož. ed., inu semlo ǀ Enkrat semla je bla shla pred Jupitra Nebù tož. ed. toshit ǀ bodo zhudne rezhy ſe vidile na nebi mest. ed., inu na semli ǀ je na Nebu mest. ed. garmelu, bliskalu, shumelu, inu erjulu, Kakor de bi imelu vſiga Konz biti ǀ ſapovej pod fraj Nebeſsom or. ed. miſo perpravit 2. nebesa: moje Nebu im. ed. bo vaſhe krajlevſtvu ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù tož. ed., ampak tudj hishe teh ſakonskyh ǀ po tempotu te pokure v'Nebù tož. ed. pridejo → nebesa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

noč -i ž noč: naſh dan je tu tekozhe naſhe shivejne, nuzh im. ed. je ta ſmertna ura ǀ Ne bò dan, inu ne bò nozh im. ed. ǀ v' ſpumladi, inu v' Jeſſeni, kadar dan, inu nuz im. ed. ſta gliha ǀ ſe neutalaſish de terdne nozhy rod. ed. ǀ do terde nozhj rod. ed. vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio ǀ dopoli nozhij rod. ed. quarte, inu glashe v'rokah dershite ǀ gre pozhivat, pruti polinozhi +daj. ed. ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh tož. ed., inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ cello nuzk tož. ed. v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo ǀ dan v'nuzh tož. ed. ſe je bil preobernil ǀ trij celle dnij, inu nòzhi mest. ed. po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ je leshal v' nozhi mest. ed. te negnade ǀ de biſi lih pred dnevam, ali o poli nozhy mest. ed. bilu prezei ym terbei dati ǀ on vener ſe is mejſta negane, ampak dua dny, inu duej nozhi tož. dv. je ſtal ǀ de bi pet dny, inu pet nozhy rod. mn. bres ſpaina, inu bres jedy premishlovali ǀ celle nozhy tož. mn. je molil ǀ bodo trij celle dnij, inu nozhij tož. mn. sijdeli → polnoč, → velika noč

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

noga -e ž noga: Se sbode noga im. ed. na en tern ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila, inu ſledniga od glàve, do noge rod. ed. pogledala ǀ en tern s'noge rod. ed. tebi sdere ǀ vſy glidi na pomuzh tej raneni nogi daj. ed. priti ſe pofliſsaio ǀ grè k'enimu Paderiu, inu supet ſi pusti nogo tož. ed. slomit ǀ ſo hoteli pſſu prezej nogo tož. ed. obeſat ǀ je bil krulau na eni nogi mest. ed. ǀ ta Duhouni s'nogo or. ed. jo po shtengah ſuni ǀ je bil ſvoio sheno noſhezo s'nogò or. ed. ſunil, de je bila ob otroKa prishla ǀ s' nogò or. ed. na sharh terkaio ǀ En shulin nemore duei nogi tož. dv. obuti ǀ noge im. mn. ſo ta sadni tal tiga shivota ǀ dokler nogè im. mn. vaſs morio noſsit ǀ Ga potipa, inu obgleda od glave, do nuh rod. mn. ǀ s'negnusnimi gobami od glave do nogh rod. mn. je bil obdan ǀ sdaj s' taiſtimi ſe je sapledla okuli teh miloſtouih noh rod. mn. Chriſtuſa JEſuſa ǀ shivali, katere po semli lesejo, inu veliku nouh rod. mn. imaio ǀ hozhe ſe ſapleſti okuli nje nauh rod. mn. ǀ ti nej ſi vode K'moim nogam daj. mn. dal ǀ k' nogom daj. mn. Chriſtuſavem poklekniti ǀ Boga pod noge tož. mn. poſtavi, hudizha pak na glauo poſadj ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè, inu nogè tož. mn. odſekat ǀ ſtegnem moje roke, inu nage tož. mn. de bodo gori perbite ǀ od velike slabusti kumaj na nogah mest. mn. ſtoy ǀ luno je pod nogami or. mn. imela ǀ pod nogamy or. mn. te gorezhe volge ǀ ti s'nogami or. mn. po nij hodesh ǀ Ne gible vezh s'nogami or. mn. ǀ shkripash pak snogami or. mn. k nogam peš: je bil vſe kozhije prepovedal, inu vſelej je k'nogam hodil ǀ Krajli ſe voſio v' kozhiah, Chriſtus pak buſs k' nogam hodi ǀ k' nogam je shal is' ſvojga duora Zveza k nogam je kalk po nem. zu Fuß ‛peš’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

nositi -im nedov. nositi: obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit nedol. Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti nedol. ǀ katera je imela v'ſebi noſſiti nedol. ſvetiga Duhà pò oſnanovajna Angela Gabriela ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit nedol. ǀ Ti bosh vidil moje rame, katere imaio grehe tiga ſvejtà noſsiti nedol. ǀ vſy vkupai prideio, ſe sazhne na miso noſit nedol. ǀ Ti noſſish 2. ed. tvojo shlahnuſt v'zheulah ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti, kakor yh noshish 2. ed. ǀ kadar bi edn shelel vejdit, aku ena breia ouzhiza noſſi 3. ed. belu, ali zhernu jagnizhe ǀ kaj s'ene poshte y noſsi 3. ed. tista baba ǀ taiſti je ozha tiga otroka, Kateriga nosi 3. ed. ǀ nenoſi +3. ed. velike teshave, ampak li tulikajn je njemu sa shivejne potrebnu ǀ kakor sdaj my Capucinery noſſimo 1. mn. ǀ hozhe de v'serzù drukaniga noſsimo 1. mn. ǀ ta luzh vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò, de ſi glih po vejtru io nenoſsimo +1. mn. ǀ kateri Christuſhavu ime noſsite 2. mn. ǀ pre teshke butare noſſite 2. mn. ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte de nejſte moshie, inu de hlazh nenoſite +2. mn. ǀ kumaj try dny shuline noſſio 3. mn. ǀ kakor ſlonij kateri celle turne noſsio 3. mn. ǀ h' bolnikom, ali s' proceſſio S. Rus. T. noſio 3. mn. ǀ porod tega greha v'njeh vejsti nuſsio 3. mn. ǀ Perpogni tvoje rame jo noſſi vel. 2. ed., inu ſe neuperaj ǀ en orru je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil del. ed. m ǀ shitu je v' malen noſsil del. ed. m ǀ leta nej li slato Krono na glavi noſil del. ed. m ǀ devet meſizou je tebe v' ſvojm teleſſi teshku noſſila del. ed. ž ǀ s'ſabo je noſsila del. ed. ž eniga ſtrupeniga gada ǀ kadar yh je naſsila del. ed. ž, porodila, inu dojla ǀ ſo noſſili del. mn. m ſrajzo is zhiſtiga platna ǀ ſó na zheulah luno noſili del. mn. m ǀ njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile del. mn. ž do ſmerti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

obut -a prid. obut: Maria Diviza ſe je prikasala obuta im. ed. ž s'luno (III, 606) ǀ s' ſonzam je bila oblezhena, s' luno obuta im. ed. ž (V, 339) ǀ Serazenary ty nihdar obuti im. mn. m ne ſmeio v'njeh Cerku pojti (I/1, 228)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.