Zadetki iskanja
Svetokriški
bogastvo -a s bogastvo: njegova mogozhnoſt, zhaſt, inu bogaſtvu im. ed. nebo dalei terpelu ǀ ta modri govorij od bogastva rod. ed. te vere, inu od bushtua dobriga djaina ǀ troshte je imel v'ſvojm bogaſtvi mest. ed. ǀ shelite Krajlovati v' bogaſtui mest. ed., v' zhaſti, inu v' lushtah ǀ ty bogati ſe ſo ſramovali v' ubogaſtvi mest. ed., inu v' obilnoſti teh poſvejtnih rezhi shiveti ǀ pod njegovim bogaſtvam or. ed. nikar isvelizhaine, ampak njegovu pogubleine skritu tizhj ǀ vſe zhaſtj mogozhnoſti, inu bogaſtva im. mn. malu zhaſſa na tem ſvejti terpè
Celotno geslo
eSSKJ16
bogat2 -a -o pridevnik
1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti
2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat
3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen
3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat
4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
bolha -e (bolha, bulha) samostalnik ženskega spola
majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami; SODOBNA USTREZNICA: bolha
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Vorenc
bolje prisl., F10, adagia sunt: Aku ſe eden vezh potlazhuje, bojlè ſe povsdiguje; eo melius, tim bulie; habitior, et hoc habitius, tolṡtéſhi, inu bolè per ṡhivotu; melior, et melius, -oris, bulſhe, bulie; melius, bulie; meliuscule, enu malu bulie; mitè, mitius, mitiſsimè, krotku, bulie krotku, cilú krotku; multo melius, veliku, ali doſti bulie; praestat, bojle je, bulſhi je; satis superque: prevezh, ṡadoſti: satius, bulie, ſlobodniſhe
- najbolje (naj bolje) F3, myropola, -ae, kateri to nar ṡhlahtniſho inu narbulie diſſezho ṡhalbo predaja; optimè, narbulè, cilú dobru; ridibundus, -a, -um, ſmeyozhi kar nar bulè more
Celotno geslo
eSSKJ16
bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova
1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti
6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
boljše1 (bulše, bolše, bujlše) primernik prislova
1. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
2.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., v zvezi boljše imeti v večji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Vorenc
boljši prid., F3, antecellere, bulſhi biti, vezh kakòr drugi velati, premozhi; meliusculus, -a, -um, enu malu bulſhi; potior es mihi, ti ſe meni bulſhi ṡdyṡh
- najboljši (naj boljši) F5, aurum obrizum, tú nar bulſhe ṡlatú, zhiſtu ṡlatu; optimus, -a, -um, tá narbulſhi; pervigere, v'ti narbulſhi mozhi oſtati; potiſsimus, -a, -um, tá nar bulſhi, tá nar imenitniſhi; praecipua remedia, te narbulſhe arznie
Celotno geslo
eSSKJ16
brumen1 -mnega posamostaljeno
kdor sprejema božje odrešenjsko delovanje in božjo voljo ter ravna v skladu z njima; SODOBNA USTREZNICA: pravični
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Svetokriški
bukve -kvi/-kev ž mn. knjiga: Te ſo bilij Bukve im. mn. teh fardamanih ǀ Tedaj ſò njemu tiga Preroka Jeſaia Buque im. mn. bile podane ǀ G: Bug ga sbrishe prezej s'Bukvi rod. mn. ſvoje S: gnade, inu ga ſapishe v'bukve tož. mn. teh fardamanih ǀ kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi rod. mn. ǀ Vernimo ſe s'BuKvu rod. mn. teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve tož. mn. ǀ hitru sbriſhi s'tuojh bukov rod. mn. taiste beſsede ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve tož. mn. Illiades, inu Odeſſa imenovane ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque tož. mn., salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu, de nuzh, inu dan v' Bukuah mest. mn. tizhè ǀ kar v'Bukvoh mest. mn. teh Pushauniku ſe bere ǀ V Bukuoh mest. mn. te Ruth ſtoy sapiſsanu ǀ nej vedil ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah mest. mn. tih Isvolenijh ǀ vidi sapjſsanu v'Bokvoh mest. mn. vaſhe vejſti ǀ vy kopzy, kateri nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy or. mn. rajtingo delate < slovan. *bűky ← germ., prim. stvnem. buoh, got. bōkōs ‛knjiga’, kar je množina od bōka ‛črka’; → Bukve teh kraljev, → Bukve teh rihtarjev, → Bukve te Rut, → Kraljeve bukve, → Mojzesove bukve.
Svetokriški
Bura m osebno lastno ime Bura: Tudi malu moder je bil uni Groff Burra im. ed., kateri en dan Franskimu Krajlu je bil shterideſſet taushent Kron udubil (V, 373)
Celotno geslo
eSSKJ16
celo2 (cilu, celo, celu, cilo, cejlu) prislov
1. izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
1.1 izraža polnost, ne samo delnost
2. izraža
2.1 (zelo) veliko mero ali visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: zelo
2.2 s pridevnikom ali prislovom v osnovniku najvišjo stopnjo lastnosti
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: celo končati
Svetokriški
cerkev -kvi/-kve ž cerkev: hisha je bila kakor ena zerku im. ed. ǀ Cèrku im. ed. je predalezh ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana Cerku im. ed. ratala ǀ nuznishi meſtu sa molituo je Zirku im. ed. hisha boshia ǀ ena velika Cirku im. ed. je bila ſisydana ǀ ona vſame kluzhe od zerkui rod. ed. ǀ predereta syd te Zerkui rod. ed. ǀ 24. urr nei is Zerkui rod. ed. shal ǀ danas obhajemo shegnajne te Boshje Zerkvi rod. ed. ǀ ſe je shpot dellal is Zerkvi rod. ed. ǀ kadar je bila masha vun, gre s' zerkvi rod. ed. ǀ ga je bil poſtavil na laihter taiſte Cerkvi rod. ed. ǀ Bug je perſilen s'Cerkvi rod. ed. bejshat ǀ je vidil de ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila, inu s'Cerqui rod. ed. tekla ǀ Ta kateri bò pomagal grunt te Zerkue rod. ed. koppat ǀ on' s' ſvojo roko je grund te Zerkve rod. ed. pomagal kopat ǀ grè s' Zerkue rod. ed. ble smersla, kakor je bila poprei ǀ is Zerkve rod. ed. grè ǀ s proceſſio od Cerkue rod. ed., dò Cerkue rod. ed. ǀ danas ſe obhaia Shegnajne te Boshje Zirkue rod. ed. ǀ nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi rod. ed. ǀ greſte pruti tej Zerkui daj. ed. ǀ Gorje timu katiri hisho tiga Bachuſa, Marſa, Diane, etc. perloshj k' moj Zerkui daj. ed. ǀ ona shenka to semlo eni vbogi zerkvi daj. ed. S. Medarda ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi daj. ed. pomagali ǀ gre tudi pruti Zerkvi daj. ed. ǀ grè pruti Cerkvi daj. ed. ǀ vy dua s' vashim blagam bote eno Zerku tož. ed. puſtila ſidat ǀ je kupu apnu sa leto Zerku tož. ed. ǀ ſo bily eno Cerku tož. ed., inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat ǀ v'Cerku tož. ed. njega truplu neſsò ǀ ner poprej ſo v'zerku tož. ed. shli ǀ ſesazhne chrishat, inu v'Cerkvu tož. ed. bejshat ǀ Mashnik Cerkvu tož. ed. odpre ǀ de bi en sgon kupu s'eno cerqvu tož. ed. ǀ perzajtu ſo v'cerqvu tož. ed. prishli ǀ v'Cèrku tož. ed. nej mogla pojti ǀ v'Zirku tož. ed. shal ǀ prezej pojte s'vasho drushbo vzerku +tož. ed. G. Boga sahvalit ǀ v' zhaſſih ſi molil, ali v' zherku tož. ed. shal ǀ edn je bil shal v' Zirku tož. ed. molit ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui mest. ed. ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite v' Zerkui mest. ed. ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ ona v' Zerkvi mest. ed. je molila ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ v'Cerkvi mest. ed. ſtoysh, inu molish ǀ Nemate drugiga miſlit, inu dellat v'Cerkui mest. ed., ampak G: Boga hualit ǀ V'Cerkuvi mest. ed., kir ſi bil hudizhu odpovedal ǀ sdaj v'Cerqui mest. ed., sdaj v'hishi ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi mest. ed. prebivat ne puſtite ǀ je po Zirkui mest. ed. hodil ǀ V moj Cirkvi mest. ed. vy nemate drugiga dellat, ampak molit ǀ ony imaio v' Zirkvi mest. ed. Svete misly ǀ ſtole v'zirqui mest. ed. je rad popravlal ǀ ga zhaka pred zerkvio or. ed. ǀ pred Cerkuio or. ed. je ſvojo Ceſsarko Crono, inu mezh puſtil ǀ Tempelni nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi im. mn. ǀ nove Zerkve im. mn. ſe ſidaio ǀ veliku zerkui rod. mn. Bogu, Divizi Marij, inu Svetem Apoſtelnom h' zhaſti je puſtil ſydat ǀ u' poshlushainu boshie beſſede, u'obiſkajnu teh Cerkui rod. mn. ǀ Leta velik nuz, kateri pride od ſidajna teh Zerku rod. mn. ǀ Morebiti mislite sapuſtit sa vasho dusho Zerkuam daj. mn. ǀ Vſe krivizhnu blagu naſai poverne, inu kar nej vejdil komu shlishi da Zerkuam daj. mn., inu petlerjom ǀ velike almoshne Zerkuam daj. mn., inu shpetalam dati ǀ zerkvam daj. mn. ſta offrala ǀ sapuſtj veliku blaga Cerkvom daj. mn., inu petlerjom ǀ vſe Rimske Cerkvi tož. mn. obijskal ǀ ſvete Zerkvi tož. mn. pojti obiskati ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi k'pridigi pelal, inu ſvete zerkui tož. mn. obiskati hodil ǀ Zerkue tož. mn. ſidamo ǀ Caribertus Franski Krajl je taku malu Zerkve tož. mn. shtimal ǀ kersheniki taku lepu zieraio njeh Cerkve tož. mn. ǀ on, inu tudi njegou brat Gallus ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve tož. mn., inu Altarje ǀ Je Gospud Bug isvolil sa ſvojo laſtno hisho Zirkue tož. mn., ter yh posvezhil ǀ andohtlivu nje Svete Zerke tož. mn. obyszheio ǀ koku ſe imaio v' Zerkuah mest. mn. sadarshati ǀ v' tréh zerkuah mest. mn. ǀ teh Lublanskih Zerkvah mest. mn. ſim vidil ǀ folk je s' proceſſio po zerquah mest. mn. hodil ǀ v'nashih Cerkvah mest. mn. G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo prebiva ǀ pojte takrat po Cerquah mest. mn. ǀ koku imamo v' Zirkuah mest. mn. ſe sadarshati ǀ v' Zirkvah mest. mn. ſe potſtopio preusetnu govorit ← germ. *kīrka ← srgr. κυρική za gr. κυριακή (οἰκία) ‛gospodova (hiša)’
Celotno geslo
eSSKJ16
cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola
1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti
4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
Vorenc
cviblati nedov., F15, addubitare, enu malu zviblati, ſhe zviblati; addubitatus, -a, -um, eden, nad katerim ſe zvibla; ambigo, -ere, zviblati; confluctari, zviblati, v'zviblanîu biti; contari, zviblati, vpraſhati, yṡkati; dubitare, zviblati; dubitatus, -a, -um, ṡa kar ſe zvibla; haesitare, zviblati, jezati, od ſtraha molzhè ſtati; nutare, zviblati, en zhas ene, en zhas druge vole biti: kimati; subdubitare, enu malu zviblati; suspicari, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti, ſumniti; titubare, ſhlekedrati, omotihati, ſe ſpotikati, omahovati, zviblati; vacillare, ſe ſpotikovati, zviblati; venire in dubium, zviblati
Celotno geslo
eSSKJ16
čakati -am nedovršni glagol
1. biti, ostajati na kakem mestu, upajoč
1.1 kdo/kaj; kogarod., koga/kaj, na koga da kdo pride; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2 kdo; koga/kaj, na kaj da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.1 v nizu, namenjenem ponazoritvi načina zapovedovanja, kdo; s prisl. določilom kraja biti, ostajati na kakem mestu; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.2 kaj; s prisl. določilom količine časa biti, ostajati v kakem stanju; SODOBNA USTREZNICA: vzdržati
2. kdo; na koga ostajati na kakem mestu z določenim namenom, navadno skrivoma; SODOBNA USTREZNICA: prežati
2.1 kdo; na koga iskati priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežati
3. kdo/kaj; česa, kaj, na kaj živeti, upajoč, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.1 kdo; komu živeti, računajoč, da bo kdo od koga (upravičeno) kaj dobil; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.2 kdo/kaj; kaj, na koga/kaj, navadno s prisl. določilom načina biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
4. kdo/kaj; kaj, na koga/kaj zaupati komu/čemu, verovati v koga/kaj
5. kdo; kaj, s čim, navadno s prisl. določilom količine časa ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: odlašati, zavlačevati
6. kdo; na kaj, s prisl. določilom kraja in/ali časa biti, ostajati buden z namenom zaznati nevarnost; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
7. kdo; na kaj paziti na kaj, varovati kaj
8. kaj; na koga biti v prihodnosti namenjen, določen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
8.1 kaj; na koga biti pripravljen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: čakati na glavo
Celotno geslo
eSSKJ16
časi prislov
1. izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.1 v zvezi časi – časi izraža zapovrstnost povedanega pri menjavanju, izmenjavanju; SODOBNA USTREZNICA: včasih – včasih, kdàj – kdàj
1.2 izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku; SODOBNA USTREZNICA: najprej
2. izraža ne natančno določen čas, v katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: kdàj, nekoč
3. na nekaterih mestih; SODOBNA USTREZNICA: ponekod
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih
Svetokriški
čast1 -i ž čast: TErbej Sposnati de Ptolomeus Egijpterski Krajl je bil zhast im. ed. vſiih Egijpterski Kron ǀ Noeſs je nyh ozha vſe zhasti rod. ed. ureden ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti rod. ed., inu huale ſo bile vredne ǀ Obene zhastj rod. ed. tudi Ceſar Tiberius ſi nej bil sadubil ǀ nej hotel vezh shlishat od obene zheſtj rod. ed. ǀ h' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize je bil sapejl ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto ſe, je k' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize poſtal ǀ k'veliki zhaſti daj. ed. yh polsdigne ǀ Bogu k'zhasti daj. ed. vſe nyh della offrajo ǀ Sdaj k'zhaſti daj. ed. Boshi ſe neshenio ǀ vſe vaſha della Bogu h'zhasti daj. ed. offrajte ǀ Bogu pak h'zhastij daj. ed. nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ ſo bily sazheli Altarje dellat h' zhaſtu daj. ed. S. Sebaſtiana ǀ zhast tož. ed., inu hualo toistom ſo pely ǀ Ajfrajte sa zhast tož. ed. Boshijo, inu Bug bode aifral sa zhaſt tož. ed. vaſho ǀ zhiaſt tož. ed., inu hualo G. Bogu dadò ǀ veliko zkaſt tož. ed. doſezhi proſſio ǀ per sdrauiu, inu zhasti mest. ed. vaſs ohrani ǀ s'veliko zhaſtio or. ed., inu oblaſtio v'lepeh, inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ nihdar obeden nej s'takushno zhastiò or. ed. v'Nebu prishal, Kakor Maria Diuiza ǀ ſe bo prikasal s'takorshne zhastjo or. ed. v'oblakih ǀ vſe zhaſtj im. mn. mogozhnoſti, inu bogaſtva malu zhaſſa na tem ſvejti terpè ǀ vſe zhaſty im. mn., kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio ſtanovitnoſti ǀ kulikajn lejt menite de bi jeſt mogal lete poſvejtne rezhy, inu zhaſti tož. mn. vshivat ǀ Leta slati pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj tož. mn., lushte tiga meſſa ǀ velike shenkinge, zhaſty tož. mn., inu ſvojo Hzher sa sheno njemu oblubi dati ǀ Ali vener vſe lete zhastij tož. mn. je premagala zhast Ceſarja Trojana ǀ zhaſt zhes vſe zhaſtii tož. mn. Zapis zhastu se pojavi 6-krat in vsebuje napačno zapisan izglasni polglasnik.
Celotno geslo
eSSKJ16
često (čestu, često) prislov
1. izraža precej veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, često
1.1 izraža precejšnjo frekvenco; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, večkrat
1.2 primrk. izraža več ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosteje, večkrat
1.3 elativ, v zvezi gar često izraža zelo veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: zelo pogosto
1.4 presež. izraža največ ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: najpogosteje, največkrat
1.5 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor često za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli
FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 40 delih
Vorenc
čez predl., ab hinc post annum, od sdai zhes enu leitu; ad haec, zhes letú; aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti; canalis, en graben zheṡ ror; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; lex agraria, polṡka, ali zhes pula poſtava; modicum, malu, zhes enu malu; obsaevire, ſe zhes eniga jeṡiti; pernox, -ctis, celó núzh, zhes ceilo núzh; placa, -ae, ena berv zhes vodó; prodigiosè, zhes naturo; quinetiam, já tudi, zhes tú; rex regum, krail zhes kraile; subdiu, zhes dán, po dnèvi; succensere, zhes eniga ſa reſſerditi; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 23
- Naslednja »
Število zadetkov: 443
Dostopnost