Zadetki iskanja
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo
- slepim namenjena pisava s kombinacijami izbočenih pik, ki se bere s tipom; SINONIMI: Braillova pisava
1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi
// varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico
2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo
3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti
// dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi
● ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju
♦ šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu
- braníti se in brániti se
odklanjati, ne marati: otrok se brani zdravila / braniti se časti / hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo
// upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam
● domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti; ekspr. na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala
- branèč -éča -e:
padel je, braneč svobodo
- bránjen -a -o:
letala so napadla najmanj branjeno pristanišče; šport. žarg. dobro branjena žoga
1. braniti, varovati, ščititi: more brániti BKM 1789, 355; nyegovo poſtenyé braniti KŠ 1754, 57; me hráni ino bráni TF 1715, 21; Czirkev plánta bráni SM 1747, 35; náſz varje, bráni KŠ 1754, 30; bráno ga je KŠ 1771, 360; bode i vász bráno BKM 1789, 10
2. preprečevati, ne dovoljevati: knam priti bránio TF 1715, 28; ſterokoli bi mi bránilo ktebi priti KŠ 1754, 226; ka bi komi bránili KŠ 1771, A4b; ne bránte nyim KMK 1780, Ab (2)
brániti se -im se
1. braniti se, varovati se: od nyih ſze brániti moremo KŠ 1754, 116; recsjom ſze bránimo BKM 1789, 131
2. odklanjati, ne marati: I bráno ſze 'zeniti KŠ 1771, 376
bíti si s kóm kot bráta, iméti kóga ràd kot bráta, kàkor bràt in sêstra, kot bràt in sêstra, med bráti [je kàj vrédno], spoštováti kóga kot bráta, tôpli bràt, vínski bràt
- 1. neformalno priprava, mehanizem za upočasnjevanje, ustavljanje vozila
- 1.1. neformalno pedal, ročica za upravljanje te priprave, mehanizma
- 3. neformalno, ekspresivno kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’
- 1. neformalno z zavoro upočasnjevati, ustavljati vozilo
- 1.1. neformalno upočasnjevati, ustavljati premikanje koga, česa sploh
- 2. neformalno, ekspresivno delati, povzročati, da se kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne
- 2.1. neformalno, ekspresivno delati, povzročati, da kaj poteka počasneje
- 3. v obliki bremzati se, neformalno, ekspresivno prizadevati si, da se določeno ravnanje, vedenje ne pojavi ali se pojavi v manjši meri
1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
// dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči
- brenčé :
brenče letati
- brenčèč -éča -e:
brenčeč glas; brenčeča vrtavka
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 10
- 11
- 12
- 13
- 14
- 15
- 16
- ...
- 256
- Naslednja »