Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
bŕv -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) iti čez ~, po ~i
Pleteršnik
brzíkavka, m. die Mandelgeschwulst: b. se mi dela, Polj.; tudi brzikȃvka, Notr.; — prim. bezgavka.
Celotno geslo eSSKJ16
brzo (brzu, brzo) prislov
1. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; SODOBNA USTREZNICA: hitro
2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja
FREKVENCA: 24 pojavitev v 9 delih
SSKJ²
bržólica -e ž (ọ̑)
ekspr. pražen in dušen goveji zrezek; bržola: jedli bomo imenitno bržolico; za tole bržolico bi mi bilo kar žal
Celotno geslo eSSKJ
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
búča Frazemi s sestavino búča:
búče prodájati, dobíti jíh po búči, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [pa] búča, tó so búče, zvíta búča
SSKJ²
bučáti -ím nedov. (á í)
1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju
2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada
    bučèč -éča -e:
    bučeči valovi; oglasile so se bučeče fanfare
Pravopis
bučáti -ím nedov. búči -íte, -èč -éča; búčal -ála, búčat; bučánje; (búčat) (á í) Morje ~i; brezos. bučati komu V glavi mi ~i
Pleteršnik
búčati, -ím, vb. impf. dumpf tönen, brausen, sausen, tosen; morje buči; grom buči; trobenta buči, Ravn.; zvon buči, C.; še zdaj mi buči po glavi, M.; — brüllen: vol buči, Cig., C.
Celotno geslo Frazemi
búčka Frazemi s sestavino búčka:
búčke prodájati
Celotno geslo eSSKJ
búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]
    1. navadno v množini bučno seme, navadno užitno
    2. kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka
FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: ↑buča
SSKJ²
budíti -ím nedov., bujèn (ī í)
1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo
2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje
    budíti se pesn.
    porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi
    budèč -éča -e:
    domišljijo budeče razvaline; budeči se dan
Celotno geslo eSSKJ16
buditi -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (iz česa, k čemu), kogatož. delati, da kdo postane buden; SODOBNA USTREZNICA: buditi
1.1 kdo; kaj povzročati zaznavanje kakega organa
2. kdo; kogatož., (v čem, s čim) povzročati prehajanje iz mrtvega stanja v živo; SODOBNA USTREZNICA: buditi
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bukve -kov/-kvi (bukve, bugve, buhkve) množinski samostalnik ženskega spola
1. večje število trdno sešitih popisanih ali tiskanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
1.1 biblijsko trak iz zlepljenih, enostransko ali obojestransko popisanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjižni zvitek
2. delo, stvaritev v obliki knjige; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
3. večje število trdno vezanih listov za zapisovanje
4. večja enota obsežnejšega literarnega besedila; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 37 delih
TERMINOLOGIJA: (božje) dolžne bukve , bukve lebna, bukve živih / žive bukve, grenke bukve, mašne bukve, mestne bukve, molitovne bukve, ročne bukve
Celotno geslo eSSKJ16
bukvi -kvi množinski samostalnik ženskega spola
1. večje število trdno sešitih, popisanih ali tiskanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
2. delo, stvaritev v obliki knjige; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
3. večje število trdno vezanih listov za zapisovanje
4. večja enota obsežnejšega literarnega besedila; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
FREKVENCA: 120 pojavitev v 8 delih
TERMINOLOGIJA: bukvi lebna/živih
Celotno geslo eSSKJ16
bukvice -vic množinski samostalnik ženskega spola
1. manjšalnica od bukve; SODOBNA USTREZNICA: knjižica
1.1 knjiga
2. manjšalnica od bukve; SODOBNA USTREZNICA: knjižica
FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih
TERMINOLOGIJA: bukvice k zamerkanju, molitovne bukvice, ročne bukvice
Celotno geslo eSSKJ
búla1 búle samostalnik ženskega spola [búla]
    1. okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
    2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, navadno znotraj telesa
    3. valjasta blazina za klekljanje
    4. klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu
FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula.
ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
búmerang Frazemi s sestavino búmerang:
udáriti [nazáj] kot búmerang, vráčati se kot búmerang kómu/kàj, vrníti se kot búmerang kómu/kàj
Celotno geslo eSSKJ
bùmf in búmf medmet
    1. posnema zvok ob nepričakovanem močnem udarcu
      1.1. ponazarja močen udarec, padec, doskok
    2. ponovljeno posnema nizke zvoke glasne glasbe
    3. ekspresivno ponazarja nenadno, hitro spremembo
ETIMOLOGIJA: verjetno iz imitativne besede buf, morda pod vplivom ↑bum
Pravopis
bùmf2 in búmf povdk. (ȕ; ȗ) poud. Mi pa ~ po vratih |potrkamo|
Število zadetkov: 5111