- v nekaterih zvezah v obliki pasterizirani pri katerem so s kratkotrajnim segrevanjem od 60 do 90 °C mikroorganizmi uničeni z namenom zagotavljanja obstojnosti, varne uporabe živila
Zadetki iskanja
- s kratkotrajnim segrevanjem od 60 do 90 °C uničevati mikroorganizme v živilu z namenom zagotavljanja njegove obstojnosti, varne uporabe
- iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja zlasti v mesu, ribah, stročnicah, manj obdelanih žitaricah in pozitivno vpliva na presnovo aminokislin, hormonsko ravnotežje; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin B6
- 1. ločiti trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega
- 2. v obliki precediti se ločiti se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
- 3. v obliki precediti se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
- 1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: cediti
- 2. v obliki precejati se ločevati se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
- 3. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, premikati se kam, navadno počasi, postopoma
- 3.1. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, biti zaznaven skozi kaj, navadno počasi, postopoma
- 5. ekspresivno delati, da gre kaj skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
- 6. v obliki precejati se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
- 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
- 1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
- tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute
ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej ↑siriti - več ...
- 1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
- 1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
- iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v rastlinskih oljih, zelenjavi, maslu in kot antioksidant pozitivno vpliva na celice; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije E vitamin, iz biologije, iz farmacije E-vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin E
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. tocopherol, nem. Tocopherol, iz gr. tókos ‛rojstvo’ + phérein ‛nositi, prinašati’ po učinku zvišane plodnosti pri laboratorijskih podganah
- 1. ki je v zvezi z vanilijo 1.; SINONIMI: vanilijin
- 1.1. ki je del vanilije 1.1.; SINONIMI: vanilijin
- 1.2. ki je iz vanilije 1.1. ali vsebuje vanilijo 1.1.; SINONIMI: vanilijin
- organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
- 1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, na katerega se pri predenju navija preja
- 1.1. tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
- 2. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja z navoji, ki omogoča premikanje drugega dela
- 2.1. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja za prenašanje vrtilnega gibanja na orodje
- 3. priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda
- 4. iz botanike osrednji del socvetja, iz katerega rastejo poganjki s cvetovi
ETIMOLOGIJA: = cslov. vrěteno, hrv., srb. vretèno, rus. veretenó, češ. vřeteno < pslov. *verteno ‛vrtenje, vreteno’ < ide. *u̯erteno- iz baze *u̯ert- ‛vrteti’ tako kot stind. vartana- ‛vrtenje, obrat, runda’ - več ...
FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna
ETIMOLOGIJA: ↑žaba
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »