Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski] ETIMOLOGIJA: amortizacija
bájt bájta samostalnik moškega spola [bájt]
    1. iz računalništva in informatike izpeljana merska enota za izražanje količine podatkov, 8 bitov; simbol: B
      1.1. podatki, izraženi s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. byte iz bite ‛grižljaj’
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]
    1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
      1.1. več dlak, dlake
FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
dramatizíranje dramatizíranja samostalnik srednjega spola [dramatizíranje]
    1. predelava proznega ali pesniškega dela za uprizoritev; SINONIMI: dramatizacija
    2. ekspresivno pojmovanje, prikazovanje česa resneje, huje, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno dramatizacija
ETIMOLOGIJA: dramatizirati
dramatúrško prislov [dramatúrško]
    glede na dramaturgijo
ETIMOLOGIJA: dramaturški
ekvinókcij ekvinókcija samostalnik moškega spola [ekvinókci]
    čas, ko dan in noč trajata enako dolgo; SINONIMI: enakonočje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Äquinoktium) iz lat. aequinoctium iz aequus ‛enak’ + nox ‛noč’
enakonóčje enakonóčja samostalnik srednjega spola [enakonóčje]
    čas, ko dan in noč trajata enako dolgo; SINONIMI: ekvinokcij
ETIMOLOGIJA: iz enaka noč
etuda etude in etúde; tudi etída samostalnik ženskega spola [etída] in [etúda]
    1. iz glasbene umetnosti krajša skladba za izpopolnjevanje izvajalske tehnične spretnosti
      1.1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba, navadno tridelna, katere kompozicija temelji na razvijanju določene tehnične prvine
    2. iz gledališke umetnosti, iz plesne umetnosti krajša uprizoritev za izpopolnjevanje tehnične spretnosti, izvedbe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. étude, prvotno ‛vaja’, < stfrc. estudie < lat. studium ‛prizadevnost, vnema, marljivost, znanstveno prizadevanje, delo, študij’
grafolóški grafolóška grafolóško pridevnik [grafolóški] ETIMOLOGIJA: grafologija
grotésknost grotésknosti samostalnik ženskega spola [grotésknost]
    1. elementi, struktura groteske
    2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: groteskni
hudôbnost hudôbnosti samostalnik ženskega spola [hudôbnost]
    1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudoben, hudobija
      1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
ETIMOLOGIJA: hudoben
julijánski julijánska julijánsko pridevnik [julijánski]
STALNE ZVEZE: julijanski koledar
ETIMOLOGIJA: po rimskem politiku in vojskovodji Gaju Juliju Cezarju (100–44 pr. n. št.), ki je dal pobudo za uvedbo tega koledarja
káča káče samostalnik ženskega spola [káča]
    1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
    3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
    4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
    5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
kajti poudarjeno kájti veznik [kajti] poudarjeno [kájti]
    1. uvaja stavek, ki pojasnjuje, utemeljuje predhodni stavek
    2. kot členek uvaja novo poved, ki pojasnjuje, utemeljuje prejšnjo poved
ETIMOLOGIJA: kaj - več ...
kartíranje kartíranja samostalnik srednjega spola [kartíranje]
    1. izdelovanje zemljevidov, kart določenega območja; SINONIMI: kartografiranje
      1.1. vnašanje, prikazovanje podatkov o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartografiranje
    2. iz biologije prepoznavanje, določanje položaja, funkcije česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu; SINONIMI: iz biologije kartografija
ETIMOLOGIJA: kartirati
kartírati kartíram nedovršni in dovršni glagol [kartírati]
    1. izdelovati zemljevide, karte določenega območja; SINONIMI: kartografirati
      1.1. vnašati, prikazovati podatke o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartografirati
    2. iz biologije prepoznavati, določati položaj, funkcijo česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kartieren, iz karta
kartografírati kartografíram nedovršni in dovršni glagol [kartografírati]
    1. izdelovati zemljevide, karte določenega območja; SINONIMI: kartirati
      1.1. vnašati, prikazovati podatke o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartirati
    2. ekspresivno identificirati, prikazovati kaj sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kartografieren, glej kartografija
kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]
    1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
    2. v množini podeželje
    3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
    4. šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak
STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva]
    1. odrasla samica goveda
    2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
Število zadetkov: 43