- takó, da se ne ve, kdo je udeležen, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. ponovljeno posnema vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
- 2. ponovljeno izraža, da se zdi govorcu predhodna trditev vsebinsko prazna, neresnična, zavajajoča
- 3. kot samostalnik, ponovljeno, ekspresivno vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
- 1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla ponazarja vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
- 2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla izraža, da se zdi govorcu predhodna trditev vsebinsko prazna, neresnična, zavajajoča
- 3. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla, ekspresivno vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
- 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
- 1.1. plod te rastline
- 1.2. ta plod kot hrana, jed
- 3. ekspresivno glava, zlasti človeška
- 4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
- 1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
- 1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
- 2. manjša buča
- 3. priprava ali njen del trebušaste oblike
- 4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
ETIMOLOGIJA: ↑buča
I. v podredno zloženi povedi
- 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
- 1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
- 1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
- 2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
- 2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
- 3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
- 4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
- 4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
- 5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
- 5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
- 5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
- 6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
- 8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
- 9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
- 9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
- 9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
- 10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
- 11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
- 1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
- 1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
- 2. kot členek izraža začudenje, nejevero
- 3. kot členek izraža podkrepitev trditve
- 1. iz literarne vede literarno delo, ki s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način
- 1.1. prikazovanje resničnosti na grozljiv, popačen način, zlasti s povezovanjem tragičnega in komičnega
- 1.2. podoba, ki prikazuje resničnost na grozljiv, popačen način
- 2. ekspresivno kar je zlasti zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti grozljivo in popačeno do mere, da se zdi neresnično
- 1. ki je v zvezi z grotesko 1.
- 1.1. ki spominja na grotesko 1. ali je tak kot pri groteski 1.
- 2. v obliki grotesken, ekspresivno ki je tragikomičen, grozljiv, popačen do mere, da se zdi neresničen
- 3. kot samostalnik v obliki groteskno kar s povezovanjem tragičnega in komičnega na grozljiv, popačen način prikazuje resničnost
- 4. kot samostalnik v obliki groteskno kar je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
- 1. elementi, struktura groteske
- 2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično