Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

mêdmet medméta samostalnik moškega spola [mêdmet medméta]
    1. iz jezikoslovja navadno nepregibna besedna vrsta, ki je lahko že sama samostojno sporočilo in izraža razpoloženje, spodbuja k dejanju, posnema zvoke, glasove
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. interjectiō iz med + met, prvotno ‛kar je vmes vrženo, kar se nahaja vmes’ - več ...
ôjêj in ôjej in ojêj medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje, je v zadregi
      1.1. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj, navadno z obžalovanjem
ETIMOLOGIJA: sovpadlo iz o + jej, ojoj in prevzeto iz nem. o jeh
ôjôj in ôjoj in ojôj; tudi ôjêj medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
    2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
      2.1. izraža, da se govorec spominja česa neprijetnega, nezaželenega
    3. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
ETIMOLOGIJA: sovpadlo o + joj in ponovljeni medmet (j)o + jo + j(o), ki posnema jokanje
Število zadetkov: 3