- 1. športnik, ki se ukvarja z boksom
Zadetki iskanja
- 1. velik kratkodlak pes s krepkim telesom rumenkasto rjave ali rdečkasto rjave barve z belimi lisami ali temnejšimi progami, ploskim črnim gobcem in spodnjo čeljustjo, daljšo kot zgornjo; SINONIMI: nemški bokser
- 3. iz strojništva motor z notranjim izgorevanjem, pri katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri; SINONIMI: iz strojništva bokser motor
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boxer) iz angl. boxer iz ↑boksati - več ...
- iz strojništva orožje srednjega kalibra v obliki krajše cevi, ki se uporablja samostojno ali pritrjeno na puško
- 1. delovanje, proces, ki povzroči, da volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
- 1.1. stanje, pri katerem volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade
- 2. upad moralnih načel
- 1. izraža, da se govorcu kaj gnusi
- 1.1. tudi s ponovljeno črko u izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi vredno prezira
- 1.2. tudi s ponovljeno črko u izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
- 2. uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela
- 3. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...
- 1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen
- 1.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava nezaslišana
- 2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav
- 2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti vznesenost
- 3. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum
- 3.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec dvomi, je neodločen, negotov
- 3.2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža grožnjo komu
- 4. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
- 4.1. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec poudarja vprašanje
- 1. vojaška, policijska enota, katere pripadniki za premikanje, opravljanje nalog uporabljajo konje
- 3. ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjušnica
- 1. del pravnega pravila, ki določa negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom
- 1.1. negativna posledica, ki jo pravno pravilo določa v primeru kršitve
- 2. kazen zaradi kršitve pravil, dogovorov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sanktion in frc. sanction iz lat. sanctiō ‛odredba, določitev kazni’, iz sancīre ‛odrediti, določiti’, prvotno ‛posvetiti’, k sacer ‛svet, posvečen’ - več ...
- 1. s svojo prostornino odstranjevati zlasti tekočino in zavzemati isti prostor; SINONIMI: izpodrivati
- 2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati; SINONIMI: ekspresivno izpodrivati
- 3. ekspresivno začenjati se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno izpodrivati
- 1. orožje z daljšo cevjo za izstreljevanje granat, navadno v oddaljen cilj
- 2. naprava za izstreljevanje, izmetavanje česa
- 3. šahovska figura, ki se premika po vodoravnih in navpičnih vrstah na šahovnici
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...
- 1. ki slabo reže, seka
- 3. ki ga ni mogoče natančno določiti, prostorsko opredeliti
- 6. ekspresivno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilen
ETIMOLOGIJA: = cslov. tǫpъ ‛skrhan, ne oster’, hrv., srb. tȗp ‛ne oster, neumen, omejen’, rus. tupój, češ. tupý < pslov. *tǫpъ ‛ne oster, skrhan’, verjetno iz ide. baze *ste(m)p- oz. *ste(m)b- ‛postaviti, stopiti, utrditi, podpreti’ - več ...
- 1. ki je v zvezi s topom1 1.
- 1.2. ki ga sestavljajo, tvorijo topovi1 1.
- 2. ekspresivno močen, silovit
ETIMOLOGIJA: ↑top
- 1. bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku
- 2. manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologije vampirski netopir
- 3. ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči
- 4. ekspresivno žival, zlasti žuželka, ki sesa kri
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...