Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo
Celotno geslo eSSKJ16
divji -a -e pridevnik
1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
TERMINOLOGIJA: divja koza, divja roža, divja svinja / divji preščič, divje kure, divji česen, divji kozel, divji oves, divji petelin, divji žafran
Celotno geslo eSSKJ16
dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola
1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg
1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost
1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje
2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda
3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh
3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat
5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug
5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih
FRAZEOLOGIJA: dati komu dolg / delati dolg koga, dolg krvi / krvavi dolg
TERMINOLOGIJA: ofer za dolg
Celotno geslo eSSKJ16
dolžiti -im (dolžiti, dulžiti, delžiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj česa, kogatož. kaj, kogatož. zavoljo česa, kogatož. nad čim domnevati, izražati mnenje, da kdo/kaj dela, povzroča kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti, obtoževati
1.1 kdo; kogatož. za kaj izražati mnenje, da je kdo koga oškodoval v zvezi s čim; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti
1.2 kaj; kogatož. vzbujati komu zavest o moralni neprimernosti lastnega ravnanja, mišljenja
1.3 versko, kaj; kogatož. povzročati, da si kdo zasluži božjo kazen
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 28 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dosti4 povedkovnik
1. komu, k čemu izraža mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: dosti, dovolj
1.1 izraža mero, ki je ni dovoljeno preseči; SODOBNA USTREZNICA: dosti, dovolj
FREKVENCA: 18 pojavitev v 8 delih
Celotno geslo eSSKJ16
droban* -bna -o pridevnik
ki ima razmeroma majhne razsežnosti; SODOBNA USTREZNICA: droben
FREKVENCA: 22 pojavitev v 6 delih
TERMINOLOGIJA: drobna živina, drobni denarji
Celotno geslo eSSKJ16
dvoj -a -e (dvuj, duj, dvoj) ločilni števnik
1. ki je dveh vrst; SODOBNA USTREZNICA: dvoj
2. ki je iz dveh delov; SODOBNA USTREZNICA: dvojen
3. s samostalnikom v množini izraža število dve; SODOBNA USTREZNICA: dvoj; danes samo ob množinskih samostalnikih
4. dvakrat tolikšen; SODOBNA USTREZNICA: dvojen
FREKVENCA: 203 pojavitve v 25 delih
Celotno geslo eSSKJ16
elend -a samostalnik moškega spola
biblijsko jelenu podobna divja žival, dovoljena za prehrano Judov; v sodobnem prevodu antilopa
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
ferordnan -a -o deležnik
k čemu, na kaj ki je določen, namenjen za kaj; SODOBNA USTREZNICA: izbran
FREKVENCA: 15 pojavitev v 1 delu
Svetokriški
kozlič -a m kozlič: nej saiz, temuzh en domazhi Koshlizh im. ed. ǀ sakaj taiſti koshelzh im. ed. nimà she roshizhe ǀ je bila eniga koslizha tož. ed. ſashlushila ǀ mu ſo hoteli offrat eno oùzo, ali koshlizha tož. ed. ǀ nej ſo Koslizhi im. mn., temuzh sajzi ǀ is katere deshele ſo ner bulshi telleta koshlizi im. mn. ǀ koshlizhi im. mn. pomenio shelje ǀ taisti pozhutKi nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo, temuzh de ſo bili Koslizi im. mn. ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu rod. mn. ǀ kadar je kose, inu koshlizhe tož. mn. paſsla Zapisi s sh kažejo na asimilirano kožlič (enako v → kozličji), zapis koshlizi morda izkazuje disimilacijo kakor v primeru → kozliček.
Celotno geslo eSSKJ
ouzo ouza; in úzo samostalnik moškega spola [úzo]
    žgana pijača iz janeža, po izvoru iz Grčije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ngr. ouzo, iz tur. üzüm ‛grozd’
SSKJ²
ouzo in úzo -a [úzo] m (ȗ)
grška žgana pijača z aromo janeža: natočiti, piti ouzo; kozarec ouza; vino, pivo in ouzo
Svetokriški
ovca -e ž ovca: On je kakor ena Ouza im. ed. k' saklanju pelan ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu eno ouzo tož. ed. vſel ǀ kadar mu ſo hoteli offrat eno oùzo tož. ed., ali koshlizha ǀ nej nehal to sgubleno ouzhjzo tož. ed. iskat ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze im. mn. beukale ǀ bogat je hudizh, kir ima veliku ovaz rod. mn., volou, inu druge shivine ǀ ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze tož. mn. ǀ Ceſsar Auguſtus, kadar je Bogovom telleta, ouce tož. mn., inu koshtrune offroval
Svetokriški
pes p(e)sa m pes: pſſ im. ed. je damu shal, inu pred hisho taku dolgu lajal, dokler dekla je njemu spet odperla hisho ǀ kakor pſs im. ed. ga gleda, ſe u'niega ſaleti, inu ga ſa urat popade ǀ kadar je bil ta Goſpud umerl, paſs im. ed. ga je ſpremil do groba, inu milu je tulil per grobu ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat, ble kakor pſ im. ed. lajat ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps im. ed., inu mazhika shivita ǀ en peſs im. ed. vſaki dan je ſvoimu Gospudu eno trento s' mise vſel ǀ Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ im. ed. ǀ Elianus pishe od eniga pſſa rod. ed. ǀ Se boij eniga pſa rod. ed. de bi ga neuvjedel ǀ krail ſapouei pſsu daj. ed. rep odſekat ǀ taistimu pſu daj. ed. vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ ſo hoteli pſſu daj. ed. prezej nogo obeſat ǀ Pſſa tož. ed. ludje s' ſabo voſio, de yh vahta ǀ kadar eden tuojga pſa tož. ed. vudari ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga peſſa tož. ed. ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz per pſsu mest. ed. ǀ prezei bi ſe obernil k' enimu hlapzu, ali pak bi sazhel ſe jagrat s' enem pſſam or. ed. ǀ ta dua paſsa im. dv. odgovorè ǀ dua velika zherna pſsa im. dv. planio k'temu martvimu truplu ǀ pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa im. dv. ſta ſtala, inu obeniga noter nej ſta puſtila ǀ ſturi is poperia raunu eniga takorshniga Lintvorna; ter dua velika mozhna peſſa tož. dv. ǀ uſame, na koina ſede, ter s' temy peſſy or. dv., grè pruti temu popernaſtimu lintvornu ǀ Prekleta je bila Iezabela, ter pſy im. mn. ſo jo bily reſtargali ǀ pſij im. mn. nej ſo vezh hijsh vahtali ǀ takorshni karsheniki ſo hujshi kakor ti vſtekli pſſy im. mn. ǀ navado ſturè … marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy im. mn. lajat ǀ ſo pſſij im. mn. zhes njega ſe vſmilili ǀ njega pſsij im. mn. vidio taiſtiga jelena ǀ kateriga ni koin, ni peſſy im. mn. ſe neiſo bali ǀ kadar ta pervi krat koin, inu piſſy im. mn. sagledaio tiga lintvorna ſe preſtrashio ǀ Veliku pſſou rod. mn. ſo na mene planili, inu ſo mene obſuli, kakor zhebelle ǀ kar ty Naturaliſti pisheo od teh divyh pſsou rod. mn. ǀ rajshi ſo pſſam daj. mn. vergli ǀ Claudius Ceſſar takorshne je pſsam daj. mn. vergal ǀ pſam daj. mn. koſty shlishio, nikar ludem ǀ Kedaj jelen ſam od ſebe pſsom daj. mn. ſe poda ǀ Vouk mozhnu sheli ouzo, aku shlishi pſe tož. mn. lajat jo sapuſti, de bi ga narestargali ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse tož. mn. vkup klizal ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe tož. mn., kazhe, ribe, tize ǀ imate shtalo sa vaſhe pſee tož. mn.
Svetokriški
ubog -a prid. ubog, reven: Pride k'tebi uni vbogi im. ed. m dol. delauz ǀ ena vboga im. ed. ž Vduva ga je proſsila ǀ Meni ſe ſmila taista uboga im. ed. ž Mati ǀ obeniga ſe neshonai, ni vboſiga rod. ed. m, ni bogatiga ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga rod. ed. m ſtanu ǀ ne ſpumnite na isvelizheine vashe vboge rod. ed. ž dushe ǀ je bil neuſmilen prutu timu vbogimu daj. ed. m Lazaruſu ǀ ona shenka to semlo eni vbogi daj. ed. ž zerkvi ǀ sa volo taiſtih rezhy, katere ſe bodo godile tej ubogi daj. ed. ž dushi ob taiſti posledni uri ǀ Gdu bi mogal vervat, de prevelika obilnoſt zhloveka ubogiga tož. ed. m ži. ſturj ǀ proſſi, inu moli sa mene vbogia tož. ed. m ži. greshnika ǀ je proſsila sa suojo vbogo tož. ed. ž slahto ǀ de bi ſe zhes nje ubogo tož. ed. ž, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ to ubogo tož. ed. ž dusho po ſili poshreiti hozheo ǀ ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo or. ed. ž, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ Se meni ſmilio ty vbogi im. mn. m ludje ǀ ti ubogi im. mn. m ſtarishi sò perſileni ſa tiga urshoha volo perpuſtit ǀ ty vboſi im. mn. m ludje, ſo milu klagovali, inu zagovali ǀ nej ſo bogate, ampak uboge im. mn. ž ǀ Kateru skuſio te vboge im. mn. ž, inu sapushene vuduve ǀ en odertnik teh vboſih rod. mn. ſirotiz ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih rod. mn. vudoviz, inu ſirotiz ǀ je vidil ohernike, odertnike teh vboſyh rod. mn. ludy ǀ teh vbosyh rod. mn. ludy pravizo nej ſo hoteli poshlushat ǀ Kar imajo je put, in Kry teh vbogih rod. mn. ſirotiz ǀ pijesh Krij teh vbogijh rod. mn. ſirotiz ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi nashih vbogoh rod. mn. dush ǀ lete restala tem vboſem daj. mn. Jetnikom ǀ zhe sa Boshio volo vbosim daj. mn. petlerjom yh daste ǀ pomagaite tedaj taiſtem vbogem daj. mn. dusham vun is viz ǀ velike almoshne je poshilal vbogim daj. mn. Duhounim ǀ tem ubogem daj. mn. dusham pomaga is viz ǀ bo sa te vboge tož. mn. m greshnike proſsila ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota, inu hozhe uboge tož. mn. m, inu bogate sadavit ǀ te vboge tož. mn. ž vduve, inu ſirote je darl presež.> de bi ta prelepa Ariadna v' mej vſimy, tiga ner vbogiga tož. ed. m ži. sa Shenina isvolila ubogi m ubožec, siromak: ta vbogi im. ed. bo rekal, jeſt nepremorim almoshno dati ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu daj. ed. shejnimu dal ǀ timu vboſimu daj. ed. drofftine je bil odpovedal ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu daj. ed. eno ouzo vſel ǀ Kadar vidish tiga vboſiga tož. ed. ǀ Ty vbogi im. mn. tudi nemorio ſe sgovorit, aku Bogu neshlushio ǀ taku tij vboſi im. mn., kakor tij bogati, taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ samerkajte vy bogati, inu vbosi im. mn. ǀ enij na ſvetu ſo vboſy im. mn., drugi bogati ǀ dolge teh vboſih rod. mn. je naſe vſela ǀ Polnuzh pomeni ta reuni ſtan teh vbogih rod. mn. ǀ s'vbogih rod. mn. v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati ǀ ony pak uſe ſo tem vboſim daj. mn. reſtalali ǀ kar ſe tem vboſem daj. mn. dà, v' Nebeſſih skrajnenu ſe najde ǀ radi tem uboſym daj. mn. almosno podelite ǀ aku bodò tem vbosym daj. mn. almoshno dali ǀ Daite almoshno vy bogati tem uboſim daj. mn. ǀ skuſi mirakel je bil celle spet ſturil, inu tem vboſym daj. mn. resdelil ǀ Gospojska bi pravizo tardila taku tem bogatem, kakor tem vbosim daj. mn. ǀ miloſt pruti tem vbſem daj. mn. ǀ je ſapovedal laſtnu blagu predati, inu v'boſem daj. mn. dati ǀ Kadar Bug bi tebi bil sapovedal vſe tuoje blagu v'ubosim daj. mn. dati ǀ je terbej de tem vbogim daj. mn. almoshno dash ǀ je bil vſmilen pruti tem vbogem daj. mn. ǀ de glih edn veliku almoſsne da vbogijm daj. mn. ǀ tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom daj. mn. pak lenobo ǀ ſmeram nepuſtj vboge tož. mn., inu bogate ǀ ble shelish s'krajly, inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy or. mn. → bog2
Celotno geslo eSSKJ
úzo úza; in ouzo samostalnik moškega spola [úzo]
    žgana pijača iz janeža, po izvoru iz Grčije
ETIMOLOGIJA: ↑ouzo
SSKJ²
uzo gl. ouzo
Število zadetkov: 17