- jelen z lisastim kožuhom in lopatastim rogovjem; primerjaj lat. Dama dama
Zadetki iskanja
- 1. takó, da imajo vsi enake pravice in dolžnosti
- 2. takó, da so po vrednosti, kakovosti, hierarhiji vsi udeleženi enaki, podobni drugemu; SINONIMI: enakovredno
- 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
- 2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
- 4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
- 5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
- 6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
- 7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
- 1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, na katerega se pri predenju navija preja
- 1.1. tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
- 2. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja z navoji, ki omogoča premikanje drugega dela
- 2.1. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja za prenašanje vrtilnega gibanja na orodje
- 3. priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda
- 4. iz botanike osrednji del socvetja, iz katerega rastejo poganjki s cvetovi
ETIMOLOGIJA: = cslov. vrěteno, hrv., srb. vretèno, rus. veretenó, češ. vřeteno < pslov. *verteno ‛vrtenje, vreteno’ < ide. *u̯erteno- iz baze *u̯ert- ‛vrteti’ tako kot stind. vartana- ‛vrtenje, obrat, runda’ - več ...