Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
tribati -am nedov. uganjati, početi, počenjati (kaj slabega): hudizh vam sapovej nezhistost tribat nedol., katera v'bushtvu, v'shpot, inu v'negnusne bolesni vaſs perpravi ǀ kakor de bi bil prishal shnio nezhiſtoſt tribat namen. ǀ ti sdaj ohernio tribash 2. ed., inu golufash ǀ ta katiri vekshi norzhie ſmisli, inu triba 3. ed., pametnishi je shtiman ǀ kakor duei pershoni katere na skriunem greh tribata 3. dv. ǀ pokoſili v'tovarſtvu pridemo vaſſujemo, inu do polnozhi pleshemo, inu kratik zhaſs tribamo 1. mn. ǀ vy vashimu bratu ſte sheno vſel, inu presheshtvu shnio tribate 2. mn. ǀ nezhiſtoſt, loterio, inu presheshtvu tribaio 3. mn. ǀ de ſi lih shelmarje, inu loterije tribajo 3. mn. ǀ nekradeio, negolufaio, ohernie netribaio +3. mn. ǀ preshushtvu s' Bersabeio je tribal del. ed. m ǀ Mojſſes pak ſe je bal, de bi ta folk skuſi letu preveliku veſſelje kakorshen greh netribal +del. ed. m ǀ ozhitnu je presheſtvu shnym tribala del. ed. ž ǀ dua ozhitnu ſta presheshtvu tribala del. dv. m ǀ gvishnu bi nehala, umouknila, inu pobegnila edn od tiga druſiga, de bi pred Bugam taku neklafala, inu takorshne nesramne rezhy netribala +del. dv. m ǀ kadar nezhiſtoſt, inu loterijo s'Moabiterskimy shenamij ſo tribali del. mn. m ǀ te shene pak ſo ozhitnu gnusobo tribale del. mn. ž, inu pohujshaine dalle ← srvnem. trīben ‛gnati, uganjati, početi’
Svetokriški
viža -e ž način: v'zhim ſe najde ta zhudna visha im. ed. Boshia, is katero Bug ſvojga ſvejſtiga shlushabnika Joba martra ǀ ta zhudna visha im. ed. tiga vojskouaina ǀ de nyh shlahtni Boppen bom na duhouno visho tož. ed. reshloshil ǀ Lucifer je ſmislil eno kunshtno visho tož. ed. ſvoje rihte sabelit ǀ morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo, v'kaj s'eni vishi mest. ed. ſo trij s. Pershone, inu en ſam Bug ǀ Vy pak vſhe vejste v' kakushni viſhi mest. ed. ſte shivèli ǀ ravnus'taisto visho or. ed. zhlovik je shtrajfan, s'Katero Boga, ali suojga blishniga reshali ǀ s' kakorshno visho or. ed. je on premagal ſvoje Saurashnu ſerze ǀ pravio Theologi, de v' dveih viſhah mest. dv. zhlovek bi ſamogal nebesku veſselje ſi ſashlushit ǀ vſe vishe tož. mn. yszheio v'raushil tiga ſtanu priti ǀ Tukaj premiſlem v'treh vishah mest. mn. ta grosdnar (v) glihi viži enako, prav tako: V'glihi vishi Iudom ſe je bilu sgodilu ǀ ſmert bodo ſturili v'glihi vishi ǀ Vglihi vishi ta Veliki Mojſter Chriſtus Ieſus nam je naprej napiſsal ǀ Isak vglihi vishi hozhe ſturiti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane v'poſsodi, glihi vishi ti imash tuoje serze resliti pred ſpovednikam, de nebode ostala obena Kapla eniga ſamiga greha, ne farba, ne duh ǀ gre tankaj en Mashnik, ga vidi, v'taistim tudi reunim ſtanu, gà pusti leſhati; Pride en levit glihi vishi grè mimu njega, kakor de bi en kamen vidil ǀ Glighi viſhi Grimaldu longobarskimu krajlu; niega krajliza je bila saudala ǀ Glihj vishi Aſſverus je bil poprej Mardoheuſa povikshal ǀ ty greshni pak ſo vmerli Glihi vishj ǀ glihi vjshi zhloveska natura, je taku mehka de ſledna skushnaua, inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi (v) kakovšni viži kako: yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave njega Iogre, od teh faush v obeni viži na noben način: njegovi vojshakij, v'obeni vishi nej ſo hoteli perpustiti de bi shnijmi shal v taki viži tako: skorai ſledni Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ ſe pofliſsa dellat, koppat, orat, inu seiat, inu v'taki viſhi ta lubi kruh ſi perdela ǀ v'taki uiſhi ti s'mano andlash ǀ v'taki vishij v takovšni viži tako: de bi v' takushni viſhj nyh ſerza, inu lubeſan vdubil v tej viži tako: s'zhlovekam ſe rad jegra, objema, inu sa vadle mejzhe, ali v'tej uishi de zhlovek ga neſtisne prevezh mozhnu ǀ v'tej veishi vni ſtari Philoſophi, ſo poſnali njega mogozhnoſt (v) vseh vižah na vse načine: jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ jo puſti po ſili K'ſebi perpelat, inu vſijh vishah je iskal de bi njega volo dopolnila ǀ ta paklenski ſourashnik vſyh uishah ſe je pomujal Joba perpravit v' nepoterpeshlivoſt ǀ uſyh vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ Flavinus ſilnu mozhnu je lubil Terentio, katero vſyh vishash je hotel sa ſvojo sheno imeti ǀ vſyh viſſah je iskal njega pregovorit ← srvnem. vīse ‛način’; ūf gelīche wīse ‛enako, na isti način’
Svetokriški
zajec -jca m zajec: kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz im. ed. per pſsu ǀ ti hozhesh dat sastopit, de je en sajz im. ed. ǀ nej saiz im. ed., temuzh en domazhi Koshlizh ǀ bom ſturil kakor slednik, katiri po ſledi tezhe, dokler saiza tož. ed. najde ǀ pſs neſaurashi tulikajn ſaiza tož. ed., ni Liſiza kokush ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk per auzhizi, leſsiza per Sajzu mest. ed. ǀ nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi im. mn., Kateri hitru pretekò ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij kakor saizij im. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze tož. mn., inu jelene lovili ǀ s'suojmij pſij saize tož. mn., inu jelene je lovil ǀ Imate odpuſtike yskati, inu nikar ſaize tož. mn. lovit ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu, lete hitru perpravi skuha, inu spezhe v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe tož. mn., ali serne
Svetokriški
zdražba -e ž zdraha, svaja: sdrashbe tož. mn., inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo ǀ Kadar sdrashbe tož. mn. v'mej blishnimy dellash ǀ sdrashbe tož. mn. della v' ſoſeski, ter ſe smeja ǀ Della ſdrashbe tož. mn., de v'ſaurashtvu perpravi

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
agenda -e samostalnik ženskega spola
protestantski cerkveni obrednik
FREKVENCA: 7 pojavitev v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
ajfrati -am nedovršni glagol
1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se
1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se
2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen
3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bogovanje -a (bogovanje, bugovane, bogovajne, bogovane, bogavanje, bogovajnje) samostalnik srednjega spola
1. napovedovanje prihodnjih ali razlaganje preteklih dogodkov s pomočjo posebnih sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: prerokovanje, vedeževanje
2. izjava, ki napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke, dana s pomočjo posebnih sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: prerokba
FREKVENCA: 11 pojavitev v 5 delih
TERMINOLOGIJA: duh bogovanja
Celotno geslo eSSKJ16
bogovati -ujem nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; komu s pomočjo posebnih sposobnosti napovedovati prihodnje ali razlagati pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževati
1.1 vedeževati s pomočjo stika z duhovi; SODOBNA USTREZNICA: zarotovati
FREKVENCA: 23 pojavitev v 6 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bolje2 (bule, bujle, bolje, bojle, bulje) primernik povedkovnika
1. primrk., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
2. primrk. presež. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
4. primrk., v členkovni rabi, negotovo izraža soglasje, privolitev
FREKVENCA: 89 pojavitev v 19 delih
Celotno geslo eSSKJ16
caganje -a (caganje, cagajnje, cagajne, cagane) samostalnik srednjega spola
1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup
2. stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup
2.1 na čem izgubljanje upanja, prepričanja, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupavanje nad čim
FREKVENCA: 56 pojavitev v 14 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čuvati -am nedovršni glagol
1. kdo skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
2. kdo prizadevati si, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: biti pazljiv, previden
3. kdo biti buden, ne spati; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Celotno geslo eSSKJ16
daljen -ljna -o (dalen, dajlen) pridevnik
1. krajevno zelo oddaljen
1.1 ki sega, se razprostira v daljavo; SODOBNA USTREZNICA: daljen
2. časovno zelo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: daljen
2.1 ki traja dolgo časa; SODOBNA USTREZNICA: dolgotrajen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 15 delih
Celotno geslo eSSKJ16
darovanje -a (darovane, darovanje, darovajne, darovajnje) samostalnik srednjega spola
1. delanje, da kaj prehaja k drugemu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovanje, obdarovanje
2. kar je dano komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: dar, darilo
2.1 plačilo za vestno delo; SODOBNA USTREZNICA: nagrada
FREKVENCA: 16 pojavitev v 10 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dolipripraviti -im (doliperpraviti) dovršni glagol
1. kdo; kaj s silo narediti, da kaj, zlasti objekt, razpade na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: porušiti
2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj) narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih
Celotno geslo eSSKJ16
drag -a -o pridevnik
1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag
1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten
2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti
3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub
4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek
5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih
FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga
TERMINOLOGIJA: drago korenje
Celotno geslo eSSKJ16
duh1 -a/-u samostalnik moškega spola
1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom
TERMINOLOGIJA: bog/vbog na/v duhu, dar/darovi (Svetega) duha, delo Duha, sad/sadovi (Svetega) duha, (Sveti) Duh / božji duh
Celotno geslo eSSKJ16
ferordnati -am dovršni glagol
1. kdo; h komu/k čemu, koga/kaj, s prisl. določilom načina določiti, nameniti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: izbrati
1.1 kdo; s kom izraziti voljo, kako naj bo; SODOBNA USTREZNICA: odločiti
FREKVENCA: 34 pojavitev v 2 delih
Število zadetkov: 77