Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
andel1 -dla (andel, handel) samostalnik moškega spola
1. dejanje, dejavnost, s katero se kaj uresniči
2. dejavnost, navadno gospodarska, za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: posel
2.1 kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje, kupčevanje
2.2 dogovor o spremembi lastništva česa s plačilom dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: kupčija
3. kar je, se dogaja in ni podrobneje poimenovano; SODOBNA USTREZNICA: stvar, reč
3.1 kar je, se dogaja in je natančneje določeno v sobesedilu
FREKVENCA: 25 pojavitev v 2 delih
TERMINOLOGIJA: pravdni andel
Celotno geslo Etimološki
avȃns -a m
Pravo
carínski depozít -ega -a m
SSKJ²
čákati -am nedov., čákajte in čakájte; čákala in čakála (á ȃ)
1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na postaji / čakati v vrsti za vstopnice
♦ lov. šel je čakat lisico
// živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: čaka ugodne prilike, ugodno priliko; čaka na odgovor; diplomiral je in zdaj čaka na službo; čaka, da bo operiran / ne čakaj na tujo pomoč ne zanašaj se, ne računaj nanjo; vsi so čakali, da bo tudi on kaj rekel; pren. prošnje čakajo na rešitev
// navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: težko čaka pomladi; komaj čakajo, da prideš; vsa v strahu čaka, kaj bo; pren. polje čaka dežja
2. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: nič ne ukrene, kar čaka; udari ga, kaj čakaš; čakati s kosilom; z otvoritvijo ceste še čakajo; dolgo čaka s plačilom / gradnja vodovoda še čaka se še ni začela
3. biti v prihodnosti namenjen, določen za koga: čakajo jih še težke naloge; ne ve, kaj ga še čaka; nič dobrega ga ne čaka; čaka jih žalostna usoda / iti moram, delo me čaka; vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; tam ga čaka sreča tam bo srečen
// biti pripravljen, gotov za koga: kosilo vas čaka na mizi; topla soba ga čaka / vlaki čakajo na odhod
4. pog. biti dolgo uporaben, užiten: zimska jabolka čakajo; ta jed ne čaka
● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; dekle ga je čakalo se ni poročilo z drugim; to delo ne more čakati je neodložljivo; ekspr. upniki ne čakajo zahtevajo plačilo ob dogovorjenem času; ekspr. na to boš še dolgo čakal to se verjetno ne bo zgodilo; tega najbrž ne boš dosegel; pog. pri mojem bratu čakajo bratova žena je noseča; ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; preg. kdor čaka, dočaka
    čakáje :
    sedeli so po klopeh, čakaje, da pridejo na vrsto
    čakajóč -a -e:
    ustavil se je, čakajoč na signal; čakajoči potniki; sam.: tudi jaz sem bil med čakajočimi; 
prim. čakaj
Celotno geslo Vezljivostni G
čákati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.
2.
kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.
3.
kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.
4.
kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.
5.
knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).
6.
knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.
7.
iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.
SSKJ²
částiti1 -im dov. in nedov. (ȃ) pog.
izkazati prijaznost, vljudnost, naklonjenost s pogostitvijo, plačilom računa v restavraciji, gostinskem lokalu: danes te častim jaz; častiti komu pijačo; častiti večerjo
Pravo
denacionalizácija -e ž
Pravo
drúžba za vzajémno zavarovánje -e -- -- -- ž
Pravo
fíksna špedícija -e -e ž
Pravo
forfétna špedícija -e -e ž
Davki
hújša gospodárska škóda -e -e -e ž
SSKJ²
kupíti in kúpiti -im dov. (ī ú)
1. dobiti kaj tako, da se plača dogovorjena cena: kupiti avto, hišo; mleko imamo že doma, kupiti je treba še kruh; kupiti veliko posestvo; avto je kupil od znanca; kupila je obleko za otroka; kupiti na semnju, v trgovini; pri katerem trgovcu si to kupil / pog. vse kupi v samopostrežni trgovini kupuje / kupiti za dolarje / kupi mi časopis / ekspr. kupiti za smešno ceno poceni; ekspr. kupiti za drag, majhen denar veliko, malo plačati za kaj; kupiti po nizki, visoki, znižani ceni / pog. kupiti z evri plačati z evri / kupiti na kredit; kupiti na upanje
// dobiti pravico do uporabe s plačilom: kupiti ložo v gledališču / kupiti pravico do privatnega trgovanja / kupiti licenco
2. ekspr. podkupiti: kupili so ga z zlatom; sodnik se ni dal kupiti
// dobiti kaj s podkupovanjem: ljubezen je skušal kupiti; čast, slavo (si) je moral kupiti / kupiti glasove na volitvah
3. izraža, da je kaj kje kupcem na razpolago: vstopnice (lahko) kupite tudi tik pred predstavo; brezoseb. to se kupi samo za devize
4. igr. dobiti, vzeti po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno: zdaj ti kupiš; kupiti asa
● evfem. pri sosedovih bodo kupili soseda bo rodila; star. ženinu so leta kupili dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti; ekspr. kupiti mačka v žaklju kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog. avto je kupil pod roko nezakonito, skrivaj; kakor sem kupil, tako prodam povem, kakor sem slišal
    kúpljen -a -o:
    blago je kupljeno v trgovini
    ●     knjiž. kupljena ljubezen ljubezen, pri kateri je treba partnerja plačati
SSKJ²
kúpoprodája -e ž (ȗ-ȃ)
ekon. izmenjava pravice do lastništva s plačilom te pravice: mednarodna kupoprodaja / kupoprodaja deviz
Celotno geslo Frazemi
léd Frazemi s sestavino léd:
bíti na tánkem lédu, dáti se kómu speljáti na léd, gládek kàkor léd, hláden kot léd, léd je prebít, [mŕzel] kot léd, na jezíku méd, v sŕcu léd, prebíti léd, pustíti se kómu speljáti na léd, speljáti kóga na léd, spólzek kàkor léd, státi na tánkem lédu, znájti se na tánkem lédu
Davki
ločítvena pravíca -e -e ž
Pravo
ločítvena pravíca -e -e ž
Pravo
lúmpsum špedícija -- -e ž
Celotno geslo eSSKJ
míšji míšja míšje pridevnik [míšji] STALNE ZVEZE: mišja mrzlica, mišje uho, mišje ušesce
FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako
ETIMOLOGIJA: ↑miš
SSKJ²
odkupíti in odkúpiti -im dov. (ī ú)
1. s plačilom priti do česa, kar je bilo prej last drugega: njeno sliko so odkupili; od soseda je odkupil travnik, ki je mejil na njegovega / odkupiti žito / odkupil mu je vso knjižnico / pridržujejo si pravico odkupiti poslana dela / v tistem času so mesta odkupila pravico kovati denar
2. s plačilom rešiti, osvoboditi: odkupiti ugrabljenega otroka
// nekdaj s plačilom doseči prenehanje položaja sužnja, tlačana: odkupiti sužnja; nekateri tlačani so se odkupili / oče ga je odkupil od vojaške službe z odkupnino dosegel, da mu ni bilo treba biti vojak
3. ekspr., navadno z orodnikom dati kaj zaradi storjenega mu slabega, neprimernega dejanja, ravnanja: z darilom se mu je želela odkupiti / odkupiti se z delom
    odkúpljen -a -o:
    odkupljeni izdelki; odkupljena zbirka ljudskih pesmi
    ●     ekspr. s krvjo, žrtvami odkupljena svoboda pridobljena
Celotno geslo Sinonimni
odkupíti in odkúpiti -im dov.
kaj od koga/komu kaj s plačilom priti do česa, kar je bilo prej last drugega
SINONIMI:
zastar. ukupiti
Število zadetkov: 45