Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

jéževec jéževca samostalnik moškega spola [jéževəc]
    glodalec z grobo, navadno temnejšo dlako in tršimi daljšimi bodicami po hrbtu; primerjaj lat. Hystricidae
STALNE ZVEZE: drevesni ježevec
ETIMOLOGIJA: jež
jéževka jéževke samostalnik ženskega spola [jéžeu̯ka]
    1. samica ježa
    2. pnevmatika s kovinskimi žebljički za vožnjo po ledu in snegu
    3. iz etnologije debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, kot del oprave kurenta ali pozvačina
    4. iz zoologije riba z velikimi okroglimi očmi in luskami, oblikovanimi v bodice, ki se ob nevarnosti napihne; primerjaj lat. Diodontidae
    5. iz biologije neužitna goba s klobukom čašaste, lijakaste ali nepravilne oblike in trosovnico, polno mehkih bodic; primerjaj lat. Hydnellum
ETIMOLOGIJA: jež
jód jóda samostalnik moškega spola [jót jóda]
    1. element sivo črne barve in kovinskega sijaja, kemijski element; simbol: I
    2. jodova tinktura
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Jod iz frc. iode, iz gr. ioeidḗs ‛vijoličast’ po vijoličasti barvi jodovih kristalov, iz íon ‛vijolica’ + eĩdos ‛oblika, zunanjost, prikaz, misel, stanje’ - več ...
jòj in jôj in jój medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
      1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
    2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    3. izraža, da se govorec prestraši
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj
    5. izraža, da govorec čuti telesno bolečino
    6. izraža močno čustveno podkrepitev izjave
FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
jòjmene in jôjmene tudi jójmene medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, česa ne odobrava, kaj obžaluje, negoduje
      1.1. izraža, da je govorca strah, je zaskrbljen nad prihodnostjo, se pritožuje nad usodo
ETIMOLOGIJA: prevzeto in pod vplivom joj prenarejeno iz nem. ojemine, to pa iz srlat. o Jesu Domine ‛o gospod Jezus’
jojóba jojóbe samostalnik ženskega spola [jojóba]
    1. večji zimzeleni grm z debelimi ovalnimi listi in temno rjavimi plodovi z visoko vsebnostjo olja, po izvoru iz Amerike; primerjaj lat. Simmondsia chinensis
      1.1. plodovi tega grma
      1.2. olje, vosek iz plodov tega grma
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Jojoba in meh. špan. jojoba iz nekega indijanskega jezika
jojóbin jojóbina jojóbino pridevnik [jojóbin] ETIMOLOGIJA: jojoba
jósta jóste samostalnik ženskega spola [jósta]
    1. grm z užitnimi navadno vijoličasto rdečimi plodovi, križanec med ribezom in kosmuljo; primerjaj lat. Ribes×nidigrolaria
      1.1. plodovi te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Josta iz Jo(hannisbeer) ‛ribez’ + Sta(chelbeer) ‛kosmulja’
jóta1 jóte samostalnik ženskega spola [jóta]
    primorska jed iz kislega zelja ali repe, krompirja, fižola
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. jote < poznolat. iutta ‛juha’, to prevzeto iz gal. *iutta - več ...
joule joula; in džúl samostalnik moškega spola [džúl]
    1. iz fizike izpeljana merska enota za izražanje energije ali opravljenega dela, ki ustreza energiji ali delu, kot ga opravi sila enega njutna pri premiku telesa za en meter; simbol: J
      1.1. energija, ki jo telo pridobi z vnosom hranilnih snovi, izražena s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Joule, angl., frc. joule, po angleškem fiziku Jamesu Prescottu Joulu (1818–1889)
judo juda samostalnik moškega spola [júdo] in [džúdo]
    1. borilni šport, pri katerem se poskuša nasprotnika s prijemi in meti vreči na hrbet, po izvoru iz Japonske
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Judo, angl. judo iz jap. jūdō, prvotno ‛nežen način, način brez orožja’, iz ‛nežen, mehek’ tj. ‛brez orožja’ + ‛pot, način’ - več ...
judoist judoista samostalnik moškega spola [judoíst] in [džudoíst]
    športnik, ki se ukvarja z judom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. judoist, glej judo
judoistični judoistična judoistično pridevnik [judoístični] in [džudoístični] ETIMOLOGIJA: judoist
julijánski julijánska julijánsko pridevnik [julijánski]
STALNE ZVEZE: julijanski koledar
ETIMOLOGIJA: po rimskem politiku in vojskovodji Gaju Juliju Cezarju (100–44 pr. n. št.), ki je dal pobudo za uvedbo tega koledarja
júnčji júnčja júnčje pridevnik [júnčji] ETIMOLOGIJA: junec
júr júrja samostalnik moškega spola [júr]
    1. manj formalno vrednost 1000 denarnih enot; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno jurček
    2. užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jurček
ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu za tisoč dinarjev, iz časa Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, v drugem pomenu verjetno nastalo iz svetniškega imena Jurij kot tabuistično ime
júrček1 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək]
    1. užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jur
      1.1. ta goba kot hrana, jed
      1.2. kar spominja na to gobo
STALNE ZVEZE: jesenski jurček, poletni jurček
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...
júrček2 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək]
    manj formalno, ekspresivno vrednost 1000 denarnih enot; SINONIMI: manj formalno jur
ETIMOLOGIJA: iz jur po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu za tisoč dinarjev, ki je bil dan v obtok v času Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev
júriš júriša samostalnik moškega spola [júriš]
    1. silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    2. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu
      2.1. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
    3. kot medmet uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k silovitemu napadu iz neposredne bližine
FRAZEOLOGIJA: iti na juriš, juriš na nebo, na juriš, vpiti na juriš
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...
júrišati júrišam nedovršni glagol [júrišati]
    1. izvajati silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    2. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu
      2.1. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
FRAZEOLOGIJA: jurišati na nebo
ETIMOLOGIJA: juriš
Število zadetkov: 1620