Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

martínčkanje martínčkanja samostalnik srednjega spola [martínčkanje]
    ekspresivno izpostavljanje sončnim žarkom
ETIMOLOGIJA: martinčkati se
vretênce vretênca samostalnik srednjega spola [wretênce]
    1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, zlasti manjši, na katerega se pri predenju navija preja
      1.1. manjši tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
    2. vsaka od hrbteničnih kosti, skozi katero prehaja hrbtenjača
    3. iz botanike cvetni listi, razvrščeni v isti višini na cvetni osi
STALNE ZVEZE: telo vretenca
ETIMOLOGIJA: vreteno
Število zadetkov: 2