Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

kartográfski kartográfska kartográfsko pridevnik [kartográfski] STALNE ZVEZE: kartografska projekcija
ETIMOLOGIJA: kartograf
krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]
    1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom
      1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
      1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
    2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: kruh
lakíranje lakíranja samostalnik srednjega spola [lakíranje]
    1. nanašanje laka na površino česa
      1.1. nanašanje laka na nohte
    2. ekspresivno prikazovanje česa tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno loščenje
ETIMOLOGIJA: lakirati
mladolétnik mladolétnika samostalnik moškega spola [mladolétnik]
    kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
STALNE ZVEZE: mladoletnik brez spremstva, mlajši mladoletnik, starejši mladoletnik
ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
mladolétnikov mladolétnikova mladolétnikovo pridevnik [mladolétnikou̯ mladolétnikova mladolétnikovo] ETIMOLOGIJA: mladoletnik
mukotŕpen mukotŕpna mukotŕpno pridevnik [mukotə̀rpən]
    ki povzroča neugodje, trpljenje in navadno zahteva veliko napora, časa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mȕkotr̄pan iz muka + trpeti
níčnost níčnosti samostalnik ženskega spola [níčnost]
    iz prava lastnost pravnega akta, da ne more imeti pravnih učinkov ali pravnih posledic, ker bistveni pogoji za njegovo veljavo niso izpolnjeni ali ker krši prisilne predpise, pa tega ni mogoče odpraviti
ETIMOLOGIJA: ničen
novelíranje novelíranja samostalnik moškega spola [novelíranje]
    1. sprememba, dopolnitev veljavnega pravnega akta z novelo
      1.1. dopolnitev, prenova, izboljšanje česa sploh
ETIMOLOGIJA: novelirati
obuválo obuvála samostalnik srednjega spola [obuválo]
    1. navadno v množini izdelek za zaščito stopal, spodnjega dela nog iz obstojnih materialov s trpežnim podplatom
    2. navadno v množini, ekspresivno pnevmatika vozila, zlasti avtomobila; SINONIMI: ekspresivno copatek, ekspresivno obutev
ETIMOLOGIJA: obuvati
pasterizácija pasterizácije samostalnik ženskega spola [pasterizácija]
    uničevanje mikroorganizmov v živilu s kratkotrajnim segrevanjem od 60 do 90 °C z namenom zagotavljanja njegove obstojnosti, varne uporabe
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Pasteurisation) iz frc. pasteurisation, iz pasterizirati
personalizácija personalizácije samostalnik ženskega spola [personalizácija]
    1. prilagoditev, izdelava česa takó, da ustreza potrebam, željam posameznika, določenega uporabnika
      1.1. postopek, pri katerem se vnaprej pripravljene dokumente, kartice, vstopnice zapolni z osebnimi podatki posameznika, določenega uporabnika
    2. delovanje, proces, pri katerem se izpostavlja identiteta, pomen, vpliv posameznika pri čem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Personalisation, angl. personalisation, frc. personnalisation, iz personalizirati
po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
potujítev potujítve samostalnik ženskega spola [potujítəu̯ potujítve]
    1. iz literarne vede postopek prikazovanja znane resničnosti takó, da postane neznana, tuja, nenavadna
    2. iz gledališke umetnosti postopek, s katerim se doseže odmik od čustvenega vživetja v predstavo s prekinitvami dogajanja, nagovori, songi, filmskimi vložki in je navadno naravnan družbenokritično
    3. proces, v katerem kaj znanega postane neznano, tuje, nenavadno
ETIMOLOGIJA: iz potujiti iz tuj
potujítveni potujítvena potujítveno pridevnik [potujítveni] ETIMOLOGIJA: potujitev
precêjati precêjam nedovršni glagol [precêjati]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: cediti
    2. v obliki precejati se ločevati se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
    3. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, premikati se kam, navadno počasi, postopoma
      3.1. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, biti zaznaven skozi kaj, navadno počasi, postopoma
    4. v obliki precejati se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: cediti
    5. ekspresivno delati, da gre kaj skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
    6. v obliki precejati se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: precediti
predênje predênja in prêdenje prêdenja tudi prédenje prédenja samostalnik srednjega spola [predênje] in [prêdenje] tudi [prédenje]
    1. izdelovanje niti s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. sukanje, navijanje posebnega izločka, da nastane pajčevina, ovoj
    2. oddajanje enakomernega, nizkega zvoka, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajanje temu podobnega zvoka ob pravilnem, tekočem delovanju
ETIMOLOGIJA: presti
razstrupítev razstrupítve samostalnik ženskega spola [rasstrupítəu̯ rasstrupítve]
    1. proces, pri katerem se iz organizma odstranijo škodljive snovi ali se razgradijo
    2. proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi odstranijo od kod ali se razgradijo
    3. navadno ekspresivno odstranitev česa nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: razstrupiti
razstrúpljanje razstrúpljanja samostalnik srednjega spola [rasstrúpljanje]
    1. proces, pri katerem se iz organizma, telesa ali njegovega dela odstranjujejo škodljive snovi ali se razgrajujejo; SINONIMI: razstrupljevanje
    2. proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi, odstranijo od kod ali se razgrajujejo
ETIMOLOGIJA: razstrupljati
reciklíranje reciklíranja samostalnik srednjega spola [reciklíranje]
    1. ponovna uporaba, predelava odpadne snovi, materiala za proizvodnjo novih stvari
    2. ekspresivno ponovna uporaba, predelava, aktualizacija česa
ETIMOLOGIJA: reciklirati
reiki reikija samostalnik ženskega spola [rêjki]
    1. metoda dopolnilnega zdravljenja, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki določenih mest na telesu, približevanjem rok, po izvoru iz Japonske
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. reiki, nem. Reiki iz jap. reiki, prvotno ‛mistično vzdušje’, iz rei ‛duh, duša’ + ki ‛duh, življenjska energija’
Število zadetkov: 44