Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
ak m, F6, conamentum, -ti, enu orodje ẛa vunkai vlézhi, kléṡzhe, ali ak; harpagare, s'akom kai k'ſebi vlézhi, potegniti; humatus, -a, -um, s'aki nataknîen, klukaſt; lupus, -pi, volk, en ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga; uncinus, -ni, ena kluka, en akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2; uncus, -ci, en ák, ali akel
Celotno geslo eSSKJ16
angelski1 -a -o (angelski, angelški) pridevnik
1. ki se nanaša na angele; SODOBNA USTREZNICA: angelski
1.1 ki se nanaša na angela; SODOBNA USTREZNICA: angelov
2. ki je tak kot pri angelih; SODOBNA USTREZNICA: angelski
FREKVENCA: 78 pojavitev v 21 delih
TERMINOLOGIJA: angelski dan, angelski kruh / angelska špiža
Celotno geslo eSSKJ16
cel -a -o (cel, cejl) pridevnik
1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen
2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten
2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa
2.2 ki zajema vse člane kake skupine
3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves
4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel
FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih
TERMINOLOGIJA: cel/celi odpustek, cel/celi zakrament / cela Kristusova večerja, celi ofer
Vorenc
cesarski prid., F8, aquilifer, eraldus, kateri ceſsarsku ẛnaminîe noſſi tega odlerja; camera imperialis, Ceſſarska pravdna hiſha; confiscari, enu blagú h'Ceſſarski kamri potegniti; diploma, Papeshou oblaſtni lyſt, ali Ceſſarṡku piſmu, kateru kakovo múzh ima; imperium, povela: tudi Ceſſarṡku vladanie: obláſt; jus civile, méſtna pravda, deṡhelṡka ali ceſſarṡka pravda; lex Caesarea, Ceſſarṡka poſtava; praetorium Imperÿ, Ceſſarṡka pravdna hiſha
Celotno geslo eSSKJ16
cimermanski -a -o (cimermanski, cimarmanski, cimpermanski) pridevnik
1. ki je povezan s cimermanom; SODOBNA USTREZNICA: tesarjev
2. ki se nanaša na cimermane; SODOBNA USTREZNICA: tesarski
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
FRAZEOLOGIJA: potegniti cimermansko mero/žnoro (čez kaj)
Svetokriški
cukati -am nedov. cukati: shena ga sazhne zukat nedol., ter samerka de sa pravu je mertu ǀ vduvo vſy zukaio 3. mn., inu pregaineio ǀ ſa ſukno ga zukajo 3. mn. ǀ kateru je mater ſa ſuknio zukalu del. ed. s ǀ inu kokar Iezabelo bodo zukali del. mn. m inu tergali ti paklenski pſy ǀ Sa lasije ſo ga zukalj del. mn. m ← srvnem. zucken ‛hitro in močno potegniti’; → cikati
Celotno geslo eSSKJ16
cukniti -nem dovršni glagol
kot slovarski zgled sunkoma potegniti; SODOBNA USTREZNICA: cukniti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Prekmurski
cùknoti -em dov. potegniti, povleči: na peklén-szko ſzkvarjenyé Czuknoti od nébe KŠ 1754, 249; Czuknoti od nébe BKM 1789, 383; Ne czukne kraj BKM 1789, 84
cùknoti se -em se
1. potegniti se: da ſze czuknem BKM 1789, 229; rôka sze cukne AIN 1876, 63
2. zganiti se: Naj ſze ſzrcza czukno BKM 1789, 149
Vorenc
črevelj1 m, F12, calcearium, calceamentum, calceus, ſhulin, zhrevil, obutva; calceolarius, ſhuſhtar, kateri zhrevle déla; excalceare, ſe ſaṡuti, zhrevle prozh djati, ſe jṡuti; inducere calceum, ſe obuti, zhrevle gori potegniti; phaecasiatus, -a, -um, v'ene takeſhne zhrévle obut, ali obuven; phaecasius, -sÿ, ena ſorta zhrévleu; sandalia, ty lépi zhreuli ṡa ṡhkoffa. Judith:10; scrupus, -pi, en kamenzhik, kateri eniga tiṡzhy, kakòr en kaminiz, kadar enimu v'zhrevle pade, kadar raiṡha; sculponea, -ae, is klabuzhine zhrevli, ali ſhulini; soccatus, -a, -um, kateri takeſhne zhrevle noſſi; soccus, -ci, ṡhkarpetil, kmetiṡki zhrevli, punzhohi; veteramentarius, -rÿ, zhrevluflikar, kateri zhrevle flika
Celotno geslo eSSKJ16
črka -e samostalnik ženskega spola
1. kratka, nepretrgana vrsta točk; SODOBNA USTREZNICA: črtica
2. grafično nadčrkovno znamenje, ki kaže na poseben izgovor ali naglas glasu/glasov, ki ga/ju zaznamuje črka
3. znak, ki se uporablja pri zapisovanju besedila; SODOBNA USTREZNICA: črtica, pika, vejica, črka
FREKVENCA: 17 pojavitev v 9 delih
Vorenc
dano sam., F7, collatus, -a, -um, tú danu, ẛrozhenu, v'kup ẛneſſen, ẛglihan; commiſsus, -a, -um, ẛrozhen, inu dan ẛa hraniti, tú danu k'ṡhranenîu; datum, tú danu; dispungere, obraitati, tú danu, inu tú vṡètu doli potegniti; fidei comiſsum, na svéſte rokè danu; foeneratitius, -a, -um, tú na uhar vṡètu, ali tú danu; inaugurató, od bogouzou poveidanu, ali na ṡnanîe danu
Prekmurski
dòlipopádnoti -em dov. pograbiti, potegniti: Dolipopádne hôbo KAJ 1870, 11
Vorenc
glihati nedov., F5, astrolagiarius, kateri vro navia, inu gliha; caduccator, en ſel, kateri ṡa myr proſſi, ali gliha, reṡlozhnik; pagere, glihati, ṡavèṡo délati, ali ſturiti, s'enim ſe ṡglihati; retractare, eno glihingo reṡdréti, ne derṡhati, naṡai potegniti: s'nou glihati; tractare, nuzati, glihati, rovnati; prim. neglihati 
Vorenc
glihinga ž, F5, compromiſsum, oblublenîe dvéh od ene, inu druge ſtrani ẛa kakerſhno glihingo s'perſego; conventus, conventio, pogodba, vdyn, naredba, glihinga; detrectare, odpoveidati, glihingo reṡdreiti; pactio, pactum, -cti, ṡavèṡa, naredba, pogodba, glihinga; retractare, eno glihingo reṡdréti, ne derṡhati, nasai potegniti: s'nou glihati
Vorenc
gospodska ž, confiscari, enu blagú h'Ceſſarski kamri potegniti, ali drugi viſhi Goſpodṡki
Vorenc
izpeljati dov., educere, vun ſpelati, vun potegniti, iſpelati
Pleteršnik
izzà, praep. c. gen. 1) hinter—hervor; Izza hriba gre rumeno solnce, Npes.-C.; izza mize vstati, die Tafel aufheben, Jan.; izza pasa meč potegniti, Npes.-Mik.; Izza nohtov kri kaplja, Npes.-C.; — 2) seit: izza nekoliko časa, seit einiger Zeit, Zora; izza mladih let, LjZv.; — 3) wegen: izza edinščine neredno življenje, Zv.; infolge, LjZv.
Pleteršnik
kę̑čka, f. dem. keka; der Haarschopf, das Haupthaar, Cig., Jan., C., Mik., na vzhodu; za kečko potegniti koga, ogr.-Valj. (Rad), jvzhŠt.; uže mi brezje v kečko sili, meine Haare werden schon grau, C.; = glava: imaš trdo kečko, SlGor.; — prim. kačka.
Vorenc
levi prid., F10, altrinsecus, od te druge ſtrani, s'vnai, ali s'notrai, od deſne, ali léve ſtrani; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle; detorquere in laevum, na levo ſtrán ṡkriviti; laevam petere, na lévo ſtrán ſe derṡhati; levorsum, na lévo ſtran, na lévu; sinister, -a, -um, levizhin, leu na roki, neſrèzhin; sinistra manus, leva roka; sinistrorsum, -si, na lévo ſtrán; transfugere, od eniga k'enimu drugimu potegniti, vṡkozhiti, na leivo ſtran pobégniti; transumere hastam, eno ſulizo is te deſne rokè v'tó leivo vṡèti
Vorenc
lubje s, F5, cortex, ṡhkorja, lubje; corticatus, corticosus, lubjaſt, ẛhkorjaſt, polhin lubja; glubere, ṡkubſti, olupiti, lubje doli potegniti; induvium, -ÿ, lubje eniga driveſſa; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja
Število zadetkov: 80