- ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let
Zadetki iskanja
- 1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
- 1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
- 1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
- 2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
- 1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
- 1.1. ekspresivno starejša ženska
- 1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
- 1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
- 2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
- 3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
ETIMOLOGIJA: ↑baba
- 1. okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit
- 1.1. manj formalno nakit iz te tvorbe
- 1.2. kar spominja na tako tvorbo
FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...
- 1. navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom
- 2. ekspresivno glasen poljub
- 3. moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje
- 4. kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba
ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati
- 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
- 2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati
- 3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
- 1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
- 1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov
- 1. izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: zaver
- 2. igrača, model, ki predstavlja izumrlo žival, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi
- 3. navadno slabšalno kdor je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
- 4. navadno slabšalno kar je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljivo, zastarelo
- 5. ekspresivno kar je zaradi pretirane velikosti nepraktično, neskladno, okorno
- 1. ki je eleganten, razkošen, zlasti zaradi izbranosti, posvečanja podrobnostim
- 2. ekspresivno ki vzbuja pozornost, občudovanje
- zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
- samica ovčarja
ETIMOLOGIJA: ↑ovčar
- 1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
- 1.1. samec te živali
- 1.2. meso te živali kot hrana, jed
- 2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
- 2.1. meso te živali kot hrana, jed
- 3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
- 4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
- 6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
- 7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...