Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks]
    dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati
Celotno geslo eSSKJ
belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...
Celotno geslo eSSKJ
betón betóna samostalnik moškega spola [betón]
    1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
      1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
      1.2. ekspresivno kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
Celotno geslo eSSKJ
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]
    1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg
      1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
bógrač bógrača samostalnik moškega spola [bógrač]
    golažu podobna prekmurska jed iz krompirja in treh vrst mesa, navadno svinjine, govedine, divjačine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz madž. bogrács, prvotno ‛(bakren) kotlič’, to pa prek hrv., srb. bàkrāč iz star. tur. bakrač, glej ↑baker - več ...
Celotno geslo eSSKJ
brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča]
    1. izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa
      1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisačka
FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring
ETIMOLOGIJA: ↑brisati
Celotno geslo eSSKJ
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]
    1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
    2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
      2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
Celotno geslo eSSKJ
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]
    1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
    2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
      2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]
    1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea
      1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...
Celotno geslo eSSKJ
cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica]
    1. iz botanike rastlina, ki za razmnoževanje tvori cvetove, iz katerih se razvijejo semena, plodovi; primerjaj lat. Anthophyta
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
Celotno geslo eSSKJ
čežána čežáne samostalnik ženskega spola [čežána]
    gosta jed iz kuhanega, dušenega sadja, zlasti jabolk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. bav. nem. ziseunlein, kar označuje različne vrste omak in polivk, morda k lat. iuscellum ‛juha’, glej ↑juha - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čívkati čívkam nedovršni glagol [číu̯kati]
    1. oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, značilnimi za ptico
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno peti, govoriti s temu podobnim glasom
    2. ekspresivno vztrajno, vsiljivo govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo govoriti, pripovedovati kaj za koga neugodnega
    4. ekspresivno objavljati krajše zapise, komentarje, mnenja, zlasti na družbenem omrežju Twitter
FRAZEOLOGIJA: že vrabci čivkajo (o čem)
ETIMOLOGIJA: ↑čiv - več ...
Celotno geslo eSSKJ
degustácija degustácije samostalnik ženskega spola [degustácija]
    1. uživanje hrane, pijače v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
      1.1. strokovno ocenjevanje, preverjanje okusa, arome, kakovosti hrane, pijače sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Degustation) iz frc. dégustation, iz lat. dēgustātiō ‛pokušina’ iz dēgustāre ‛pokusiti’ iz gustus ‛okus’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dramatizácija dramatizácije samostalnik ženskega spola [dramatizácija]
    1. predelava proznega ali pesniškega dela za uprizoritev; SINONIMI: dramatiziranje
      1.1. drama, film kot rezultat take predelave
      1.2. upodobitev česa kot teme, motiva v umetniškem delu, zlasti dramskem, filmskem
    2. ekspresivno pojmovanje, prikazovanje česa resneje, huje, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno dramatiziranje
ETIMOLOGIJA: ↑dramatizirati
Celotno geslo eSSKJ
enolônčnica enolônčnice samostalnik ženskega spola [enolônčnica]
    1. gostejša, v eni posodi skuhana jed iz več vrst zelenjave in navadno mesa
    2. ekspresivno mešanica, zmes
ETIMOLOGIJA: iz enolončen iz en lonec
Celotno geslo eSSKJ
féšta féšte samostalnik ženskega spola [féšta]
    neformalno zabava, praznovanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. festa ‛praznik, svečanost’ < lat. fēsta ‛prazniki, verske svečanosti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
flambírati flambíram dovršni in nedovršni glagol [flambírati]
    iz gastronomije pripraviti jed tako, da se polije z močno alkoholno pijačo, ki se prižge, da zagori
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. flambieren iz frc. flamber, prvotneje ‛ožgati, osmoditi’, iz stfrc. flambe ‛plamen’ < lat. flammula, manjšalnica od flamma ‛plamen, ogenj’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
frtálja frtálje samostalnik ženskega spola [fərtálja]
    omleti podobna debelejša ocvrta primorska jed iz stepenih jajc in različnih dodatkov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. furl. fretal'e, star. trž. it. fritalia iz roman. *frīctālia iz lat. frīctus ‛ocvrt’ iz frigere ‛peči, pražiti, cvreti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
govédina govédine samostalnik ženskega spola [govédina]
    goveje meso
ETIMOLOGIJA: ↑govedo
Število zadetkov: 43