Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
dočakati -am dovršni glagol
1. kdo; česa, kaj, na kom, s prisl. določilom načina s čakanjem priti do česa, doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: dočakati
2. kdo; česa, koga/kaj ostati živ do določenega dogodka, dobe; SODOBNA USTREZNICA: dočakati, doživeti
FREKVENCA: 67 pojavitev v 16 delih
Pleteršnik
doíti, (dǫ́jti), doídem, (dǫ́jdem), došə̀ł, (dóšəł), vb. pf. 1) bis zu einem Ziele gelangen: doiti kolov, = priti do kolov, Vrt.; — einlangen, Cig.; dokler listi ne doido, bis zum Eingang der Briefe, kadar povzetki doido, wenn die Nachnahmen eingegangen sind, DZ.; — 2) einholen, ne moremo ga več doiti; došel sem te; — erreichen, treffen, C.; kar me doide, was mir zufällt, Cig., C.; — widerfahren, Meg.; njim pusti vse dojti, Trub.; — 3) genügen, ausreichen: došlo mi je, es hat mir genügt, ogr.-C.; dojde, če se zveličam, ogr.-Let.; ne dojde mi, es langt nicht, Cig., vzhŠt., C.; — 4) zuende gehen: dnevi so došli, C.; — völlig abnehmen, mož je ves došel, Cig.; — zugrunde gehen: vsa živina je došla, alles Vieh ist abgestanden, Cig.; — 5) (po hs.) = priti, dobro došel, (-šla, -šli, -šle), willkommen, nk.
Celotno geslo eSSKJ16
doiti° doidem (dojti, dujti, duiti, doiti) dovršni glagol
1. kdo; kogatož. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
2. kdo; do koga/česa s premikanjem začeti biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: priti, prispeti
3. kdo/kaj; komu/čemu, h komu/k čemu, s prisl. določilom časa izraža začetek obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: nastopiti, priti
4. kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina postati last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
5. kdo/kaj; komu biti dodeljen, dan; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih
Prekmurski
dójti dójdem dov.
1. dovolj biti, pripasti: dójti KOJ 1833, 161; naj tejm, ſtere ſzo zaiſtino vdovicze, dojde KŠ 1771, 641; vſzejm dojde eden falácſicsek zemlé KM 1783, 201; ka nyemi dojde szpôvanoga AI 1875, kaz. br. 8; Dôjde tudi obilno vsakoga BJ 1886, 33
2. priti: Kriſztus na ſzoudbo dojde knám BKM 1789, 434; Kjednoj doviczi je dojso BKM 1789, 167; ſzo knyemidojsle BKM 1789, 97
3. dohiteti: Najbiztrejšega konja dojde AI 1878, 11; tou je nej dojſao KŠ 1771, 472; Fárao, ka je nyédójsao KM 1796, 36
4. doleteti, prizadeti: ako ſze dojde telovna nemocsnoſzt SŠ 1796, 84; junáſztvo, ki je more dojti SŠ 1796, 125; je velika neszrecsa doisla KAJ 1870, 164
Svetokriški
dojti dov. 1. priti: sklene de ſam hozhe h' taiſti doiti nedol. (V, 538) ǀ Danaſs je letej hishi doshlu del. ed. s isvelizhajne (IV, 276) 2. dohiteti: Faraon je bil skoraj Israeliterje doshal del. ed. m (I/1, 92)
Celotno geslo Megiser
dojti dojdem dovršni glagol
Celotno geslo eSSKJ16
dol1 -u/-a (dul) samostalnik moškega spola
nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina
FREKVENCA: 58 pojavitev v 21 delih
FRAZEOLOGIJA: hoditi po dolu sence smrti/temnem dolu, solzni/revni dol
Celotno geslo eSSKJ16
dolanji -a -e (dulajni, dulani, dulanji) pridevnik
1. ki leži, je nižje; SODOBNA USTREZNICA: spodnji
2. v zvezi z veter ki prihaja z vzhoda; SODOBNA USTREZNICA: vzhodni
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola
1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg
1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost
1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje
2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda
3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh
3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat
5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug
5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih
FRAZEOLOGIJA: dati komu dolg / delati dolg koga, dolg krvi / krvavi dolg
TERMINOLOGIJA: ofer za dolg
Celotno geslo eSSKJ16
dolgovanje -a (dolgovanje, dulgovanje, dulgovajne, dolgovajne, dolgovane, dolguvajne, dolgovajnje, dolguvanje, delgovane, doguvanje, dulguvanje) samostalnik srednjega spola
1. kar se uresničuje z opravljanjem, izvrševanjem kake dejavnosti, aktivnosti; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
1.1 uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
1.2 kar kdo dela, opravlja nasploh; SODOBNA USTREZNICA: početje
1.3 ekspresivno, v zvezi imeti dolgovanje s kom izraža, da je kdo s kom v odnosu, stiku; SODOBNA USTREZNICA: imeti opravka s kom
2. delo, dejavnost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
3. kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje
4. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave; SODOBNA USTREZNICA: zadeva, stvar
4.1 spor glede česa, o razrešitvi katerega odloča sodnik; SODOBNA USTREZNICA: tožba, pravda
5. versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
FREKVENCA: 85 pojavitev v 15 delih
Vorenc
doli prisl., F169, I. deorsum, doli, v'dúl, na v'dúl; descendere, doli poiti, doli ſtopiti; devenire, doli priti; indeiectus, -a, -um, obſtojezhi, nepodert, neverṡhen doli; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; praecipitatus, -a, -um, doli pahnîen, doli porinîen, doli ſunên, ali verṡhen; II. corruere, doli paſti; dearmare, oroṡhje doli poloṡhiti, odvṡèti; decubare, leṡhati, doli lèzhi; deruere, doli paſti, doli ſe vreizhi, doli podreiti; dificiens, kateri doli jemle, obnemaga; inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu jeṡizhik doli pade, ṡashganîe, vuṡhganîe, vrozhina; labare, labi, ſe ſpotakniti, ſpotikati, ſpoderſniti, ſpoderkniti, paſti, doli telebniti, buſhiti; mortificare, doli tréti; procidentia, -ae, tú doli padanîe; sensim deficere, po malim doli jemati; prim. dolipriti 
Celotno geslo eSSKJ16
dolijemati -jemljem nedovršni glagol
1. kdo/kaj izgubljati moč, ugled, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: propadati
2. kdo/kaj; na čem, (pred čim) izgubljati
2.1 življenjske moči; SODOBNA USTREZNICA: slabeti, pešati
2.2 telesno težo; SODOBNA USTREZNICA: hujšati
2.2.1 kaj izgubljati popolnost svojih značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: slabeti, pešati
3. kdo/kaj; (na čem, v čem) izgubljati na številu, količini, obsegu; SODOBNA USTREZNICA: manjšati se
3.1 v zvezah z dan, luna, luč, kaj ciklično izgubljati na trajanju ali obsegu oz. jakosti (svetlobe); SODOBNA USTREZNICA: krajšati se, manjšati se, upadati
4. kdo/kaj; (na čem) izgubljati na intenzivnosti, kakovosti česa; SODOBNA USTREZNICA: slabeti
FREKVENCA: 49 pojavitev v 13 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dolina -e samostalnik ženskega spola
1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina
2. v zemljo narejena podolgovata vdolbina; SODOBNA USTREZNICA: jarek
FREKVENCA: 204 pojavitve v 12 delih
FRAZEOLOGIJA: hoditi po temni dolini, žalostna/revna dolina
TERMINOLOGIJA: okrogla dolina
Celotno geslo eSSKJ16
dolipasti -padem dovršni glagol
1. kdo/kaj; v koga/kaj, na kaj, s prisl. določilom kraja po zraku se premakniti navzdol; SODOBNA USTREZNICA: pasti
1.1 zaradi izgube ravnotežja
1.2 zaradi zunanje sile
1.3 zaradi oslabitve, izgube vezi
2. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja zaradi telesne, duševne prizadetosti priti iz pokončnega položaja v ležečega; SODOBNA USTREZNICA: zgruditi se
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja spustiti se iz pokončnega položaja na tla v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: pasti
4. kaj zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podreti se, zrušiti se
5. kaj; od česa preiti iz pokončnega položaja v smer proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: povesiti se
6. kdo; od koga/česa prenehati s sprejemanjem, upoštevanjem kakega nauka, nazora; SODOBNA USTREZNICA: odpasti
7. kaj izgubiti vpliv, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: pasti
FREKVENCA: 251 pojavitev v 26 delih
Vorenc
dolipriti (doli priti) dov., F2, devenire, doli priti; exolescere, ṡaſtarati, preiti, dolipriti, vun s'navade priti
Besedje16
dolipriti (doli priti) glag. dov. ♦ P: 7 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TO 1564, TC 1575, TPo 1595)
Celotno geslo eSSKJ16
dolipriti -pridem dovršni glagol
1. kdo; česa narediti, povzročiti, da kaj nezaželenega (pri kom) preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: rešiti se, znebiti se
2. kaj; (pri kom) izgubiti veljavo, pomen
FREKVENCA: 19 pojavitev v 6 delih
Prekmurski
dòli príti ~ prídem dov.
1. priti: zNebeſz opet doli pride, ſzodit SM 1747, 13; Nebeſzka Rejcs doli pride BKM 1789, 1; ſzi kmeni doli prisao KŠ 1754, 237; ſzam znebéſz doli priſao, KŠ 1771, 285; je angyel doli priſao znebéſz KŠ 1771, 97
2. prihrumeti, privršati: i doli je priſao vrtélecz vötra na jezero KŠ 1771, 193; I doli je prisla ploha KŠ 1771, 23
Prekmurski
dòli stóupiti ~ -im dov. stopiti, iti, priti: dolie na pekeu ſztoupo TF 1715, 22; dolie na pekel sztoupil ABC 1725, A5a; dolieſztopil SM 1747, 44; doli je ſztoupo na pekeo KŠ 1754, 98; ſteri ſzam znébe doli ſztoupo KŠ 1754, 206; Sztoupo je doli na pekle KMK 1780, 7; Na pekeo ſzi doli ſztoupo BKM 1789, 109
Celotno geslo eSSKJ16
dolivleči -em (dolivlejči, dolivleči) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj delati, da kdo ne dela, upošteva česa; SODOBNA USTREZNICA: odvračati
2. kdo; kogatož., (s čim) delati, povzročati, da kdo/kaj dosega nižjo stopnjo od predhodne; SODOBNA USTREZNICA: zmanjševati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Število zadetkov: 762