- sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod pazduho
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
- 1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
- 2. domislica, šala
- 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku povedek, izraža vid, čas, vezljivost, naklon in način ter označuje dejanja, procese in stanja
- 1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. glagól iz stcslov. glagolъ ‛beseda, govor, glas’ < pslov. golgolъ ‛klicanje, vpitje’ < ide. *gal-galo- iz *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
STALNE ZVEZE: Jack Russell terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Jack Russell po angleškem vzreditelju Johnu (Jacku) Russllu (1795–1883)
I. vprašalni zaimek
II. poljubnostni zaimek
III. oziralni zaimek, kot veznik ETIMOLOGIJA: pod vplivom ↑kak, ↑kako preoblikovano iz pslov. *kъterъjь, *koterъjь ipd. (tako kot stcslov. kotorъ, kotoryj, nar. hrv. koteri, rus. kotóryj, češ. který) < ide. *ku̯otero- ‛kateri od dveh’ iz *ku̯o- ‛kdo’, iz česar je še stind. katará-, gr. póteros, nem. weder, litov. katràs - več ...
- ki je v zvezi s kositrom 1.
- 1. navadno ekspresivno krtača, zlasti manjša
- 1.1. temu podoben pripomoček za čiščenje, nego telesa, zlasti zob
ETIMOLOGIJA: ↑krtača
- iz jezikoslovja pisno znamenje za členitev besedila, besed
- iz biologije življenjski prostor s plitvo stoječo ali počasi tekočo vodo, za katerega so značilne vodne, vlagoljubne vrste
- 1. prilagoditev, izdelava česa takó, da ustreza potrebam, željam posameznika, določenega uporabnika
- 1.1. postopek, pri katerem se vnaprej pripravljene dokumente, kartice, vstopnice zapolni z osebnimi podatki posameznika, določenega uporabnika
- 2. delovanje, proces, pri katerem se izpostavlja identiteta, pomen, vpliv posameznika pri čem
- 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino
- 1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. (nomen) adiectīvum ‛pridevnik’ (iz adicere ‛pridevati, dajati zraven’, iz lat. ad ‛pri, k’+ iacere ‛vreči’) iz pridevati ‛dajati zraven, dodajati’ iz ↑devati; pridevnik se v stavku navadno nahaja ob samostalniku - več ...
- ki je v zvezi s pridevnikom 1.
ETIMOLOGIJA: ↑pridevnik
- ki je v zvezi s prislovom 1.
ETIMOLOGIJA: ↑prislov
- pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...
- ki je v zvezi z veznikom 2., 2.1.
ETIMOLOGIJA: ↑veznik
- 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki zamenjuje navadno samostalnik, pridevnik ali prislov ter se nanaša na nezaimenske ustreznike v besedilu
- 1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. prōnōmen (iz lat. pro.. ‛pred, za, namesto’ ali gr. pró ‛pred, za, v korist, namesto’ + nōmen ‛ime’, ‛samostalnik’) iz zveze za im(e), ker zaimek nadomešča samostalnik, tj. imensko besedo, stoji namesto imena, za ime - več ...