Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
bêt bêta tudi bèt bèta samostalnik moškega spola [bêt] tudi [bə̀t]
    peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk; SINONIMI: kocen
ETIMOLOGIJA: = nar. rus. bót ‛pesino, krompirjevo listje’ < pslov. *bъtъ < ide. *bhuto- iz korena *bheu̯- ‛rasti, uspevati, obstajati’, tako kot gr. phytón ‛rastlina, zelišče, sadika, steblo’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]
    1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla
      1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
bombáževec bombáževca samostalnik moškega spola [bombáževəc]
    iz botanike kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: bombaž
ETIMOLOGIJA: ↑bombaž
Celotno geslo eSSKJ
ceramíd ceramída samostalnik moškega spola [ceramít ceramída]
    navadno v množini, iz biologije, iz kemije voskasta lipidna molekula, ki sestavlja celične membrane in vpliva na staranje celic
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ceramide, nem. Ceramid, iz lat. cēra ‛vosek’ + ↑amid
Celotno geslo eSSKJ
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]
    1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
    2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
      2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
Celotno geslo eSSKJ
cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki je v zvezi z dejstvom, prepričanjem, da kaj obstaja, poteka, se spreminja na tak način
    2. v obliki ciklični ki je iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
    3. v obliki ciklični ki je v zvezi s sorazmerno nestabilnostjo, za katero so značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
    4. v obliki ciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč
STALNE ZVEZE: ciklični čas
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz ↑cikel
Celotno geslo eSSKJ
cíklično prislov [cíklično]
    1. takó, da obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
      1.1. z večjimi, redno ponavljajočimi se nihanji gospodarske aktivnosti ali njihovim upoštevanjem
ETIMOLOGIJA: ↑ciklični
Celotno geslo eSSKJ
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]
    1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
    2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
      2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
cilínder cilíndra samostalnik moškega spola [cilíndər]
    1. glavni del batnega stroja v obliki valja
    2. valjast del ključavnice, ki se vgradi v vrata
    3. valj
      3.1. kar po obliki spominja na valj
    4. visok klobuk s trdim valjastim oglavjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zylinder in lat. cylindrus iz gr. kýlindros ‛valj’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čeljústni čeljústna čeljústno pridevnik [čeljústni] ETIMOLOGIJA: ↑čeljust
Celotno geslo eSSKJ
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
depresíja depresíje samostalnik ženskega spola [depresíja]
    1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
    2. slabo duševno počutje, razpoloženje
    3. iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine
    4. iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi
    5. iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: manična depresija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
drésnik drésnika samostalnik moškega spola [drésnik]
    1. iz botanike rastlina z velikimi listi na členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Fallopia
    2. grmičasta rastlina z večjimi srčastimi listi na votlem členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v pokončnih grozdastih socvetjih; primerjaj lat. Fallopia japonica; SINONIMI: iz botanike japonski dresnik
STALNE ZVEZE: japonski dresnik, sahalinski dresnik
ETIMOLOGIJA: ↑dresen
Celotno geslo eSSKJ
enovít enovíta enovíto pridevnik [enovít]
    ki ga tvorijo enake, podobne sestavine, razporejene v skladno, trdno celoto, navadno s skupnim ciljem, usmeritvijo
ETIMOLOGIJA: ↑en
Celotno geslo eSSKJ
glodálec glodálca; in glodávec samostalnik moškega spola [glodáləc glodáu̯ca] tudi [glodáləc glodálca]
    sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat. Rodentia
ETIMOLOGIJA: ↑glodati
Celotno geslo eSSKJ
glodávec glodávca; in glodálec samostalnik moškega spola [glodávəc]
    sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat. Rodentia
ETIMOLOGIJA: ↑glodati
Celotno geslo eSSKJ
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
gulág gulága samostalnik moškega spola [gulák gulága]
    1. zlasti v Sovjetski zvezi kazensko taborišče za prisilno delo zlasti političnih zapornikov
      1.1. v ednini, zlasti v Sovjetski zvezi sistem takih taborišč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. gulág, iz kratice za g(lávnoe) u(pravlénie) lag(eréj) ‛glavna uprava taborišč’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
jástog jástoga samostalnik moškega spola [jástok jástoga]
    1. velik morski rak modrikaste barve z dolgimi tipalkami, valjastim telesom in dolgim repom; primerjaj lat. Homarus gammarus
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. jȁstōg iz neke roman. predloge < lat. astacus, to iz gr. astakós, ostakós < ide. *h2osth2n̥kó- ‛koščena (žival)’ iz ↑kost - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kamílica kamílice samostalnik ženskega spola [kamílica]
    1. zdravilna grmičasta rastlina z drobnimi belimi cvetovi z rumenim središčem in deljenimi listi na tankih razvejanih steblih; primerjaj lat. Chamomilla recutita; SINONIMI: navadna kamilica, iz botanike prava kamilica
      1.1. cvetovi te rastline
      1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna kamilica, pasja kamilica, prava kamilica, rimska kamilica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamille < srvnem. camille in lat. chamaemilla iz gr. khamaímēlon, iz khamaí ‛na zemlji’ + mē̃lon ‛jabolko’ - več ...
Število zadetkov: 43