Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
àh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
      1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
    2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
    3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost
      3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
      3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
      3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. izraža čustveno podkrepitev izjave
      5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
Celotno geslo eSSKJ
arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti
      1.1. ki spominja na tako preteklost ali ima značilnosti preteklosti
      1.2. ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
    2. v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
atrazín atrazína samostalnik moškega spola [atrazín]
    iz agronomije sredstvo za zatiranje škodljivih rastlin, zlasti širokolistnih plevelov in trav
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Atrazin, angl. atrazine, prvotno ime izdelka švicarskega podjetja J. R. Geigy
Celotno geslo eSSKJ
balónarstvo balónarstva samostalnik srednjega spola [balónarstvo]
    dejavnost, ki se ukvarja z letenjem z balonom
ETIMOLOGIJA: ↑balonar
Celotno geslo eSSKJ
bíoplinárna bíoplinárne samostalnik ženskega spola [bíjoplinárna]
    obrat za proizvodnjo in distribucijo bioplina
ETIMOLOGIJA: ↑bio... + ↑plinarna
Celotno geslo eSSKJ
bôksarka bôksarke tudi bóksarka bóksarke samostalnik ženskega spola [bôksarka] tudi [bóksarka]
    1. športnica, ki se ukvarja z boksom
    2. v množini spodnje hlače s kratkimi hlačnicami; SINONIMI: boksarice
      2.2. v množini kopalke s kratkimi hlačnicami; SINONIMI: boksarice
ETIMOLOGIJA: ↑boksar, v drugem pomenu po zgledu angl. boxers poenobesedeno iz boxer shorts ‛boksarske kratke hlače’
Celotno geslo eSSKJ
brínjevec brínjevca samostalnik moškega spola [brínjevəc]
    žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinovec
STALNE ZVEZE: kraški brinjevec
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinovec po zgledu sadjevec
Celotno geslo eSSKJ
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]
    1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
    2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
      2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
Celotno geslo eSSKJ
čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo]
    1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
      1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
Celotno geslo eSSKJ
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dvojínski dvojínska dvojínsko pridevnik [dvojínski]
    2. ekspresivno ki je, poteka med osebama v ljubezenskem, partnerskem odnosu
ETIMOLOGIJA: ↑dvojina
Celotno geslo eSSKJ
elegíja elegíje samostalnik ženskega spola [elegíja]
    1. iz literarne vede pesem, napisana v elegičnem distihu, značilna zlasti za antično književnost
    2. pesem z otožno, žalostno vsebino
    3. skladba otožnega, žalostnega značaja
    4. ekspresivno kar izraža žalost, obžalovanje, da se kaj končuje, česa ni več
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Elegie in) lat. elegīa iz gr. elegeía ‛žalostinka’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
folklóra folklóre samostalnik ženskega spola [folklóra]
    1. celota znanja, pripovedi, umetniškega ustvarjanja, običajev, ki se prenaša, ohranja med ljudmi iz roda v rod kot odraz duhovne kulture naroda, določenega področja
      1.1. umetniška dejavnost, ki se ukvarja s poustvarjanjem takih prvin duhovne kulture, zlasti glasbe, plesa, pripovedi
      1.2. umetniška skupina, ki se ukvarja s poustvarjanjem takih prvin duhovne kulture, zlasti glasbe, plesa, pripovedi
    2. ekspresivno vzorci mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folkloristika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Folklor) iz angl. folklore iz folk ‛narod, ljudstvo’ + lore ‛znanje, poznavanje, nauk, znanost’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
folklorístični folklorístična folklorístično pridevnik [folklorístični]
    3. v obliki folklorističen, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folklorni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. folkloristisch iz ↑folklora
Celotno geslo eSSKJ
formatírati formatíram nedovršni in dovršni glagol [formatírati]
    1. iz računalništva in informatike spremeniti, ponastaviti datotečni sistem nosilca podatkov, pri čemer se obstoječe datoteke izbrišejo
    2. ekspresivno narediti, povzročiti, da kaj nima več stare vsebine ali dobi novo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. format, glej ↑format
Celotno geslo eSSKJ
glágol glágola samostalnik moškega spola [glágol]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku povedek, izraža vid, čas, vezljivost, naklon in način ter označuje dejanja, procese in stanja
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: dovršni glagol, modalni glagol, naklonski glagol, nedovršni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, prehodni glagol
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. glagól iz stcslov. glagolъ ‛beseda, govor, glas’ < pslov. golgolъ ‛klicanje, vpitje’ < ide. *gal-galo- iz *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
jezikoslôvec jezikoslôvca samostalnik moškega spola [jezikoslôvəc]
    1. strokovnjak za jezikoslovje
      1.1. študent ali diplomant jezikoslovja
ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovje
Celotno geslo eSSKJ
jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je]
    1. veda o jeziku in jezikovnih pojavih
      1.1. študij te vede
STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
Celotno geslo eSSKJ
judoistični judoistična judoistično pridevnik [judoístični] in [džudoístični] ETIMOLOGIJA: ↑judoist
Celotno geslo eSSKJ
karéta karéte samostalnik ženskega spola [karéta]
    morska želva z oklepom rjavkaste barve, večjo glavo, močnimi čeljustmi in dolgimi plavalnimi okončinami; primerjaj lat. Caretta caretta; SINONIMI: glavata želva, iz zoologije glavata kareta
STALNE ZVEZE: glavata kareta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. caretta, latinizirano iz frc. caret, to prevzeto prek špan. carey iz malaj. karah
Število zadetkov: 46