Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
zlòg, -lǫ́ga, m. 1) die Contribution, die Beisteuer, C.; die Concurrenz, Levst. (Pril.); z. k davkom, die Steuerumlage, Levst. (Nauk); — 2) die Structur (min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Stil (po češ., rus.), Cig.; stavbinski z., der Baustil, LjZv.; die Diction, Cig. (T.); (prim. slog); — 4) der Einklang, Cig.; — 5) die Fuge, Cig.; (prim. stik); — 6) die Silbe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); (stsl., rus.); — 7) = širok ogon, ein breites Ackerbeet, C.; (prim. slog); — 8) etwas Zusammengelegtes: z. drv, ein Holzstoß, z. snopja (= zloženo snopje), C.; — der Schrift- o. Tonsatz, h. t.-Cig. (T.).
Pleteršnik
znȃšati 1., -am, vb. impf. ad 1. znositi, 1. znesti; 1) zusammentragen: s pestjo se zrnjiče seje, snopje se na ramah znaša, Ravn.-Valj. (Rad); gnezdo z., ein Nest bauen; — 2) z. zoper koga kaj, wider jemanden etwas aufbringen, Cig.

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
snopje [snọ́pje] samostalnik srednjega spola

več snopov; snopje

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
snopje sF2, appositio manipulorumnaſsad ſnopia; colligatorkateri ſnopje vèṡhe, veṡàzh
Vorenc
vezač mcolligatorkateri ſnopje vèṡhe, veṡàzh
Vorenc
vezati nedov.F14, bibliopeguskateri buque véṡhe; capistrarevèṡati s'lizhjam, ali s'drugo travo; capistrumlizhje ẛa terte vèẛati; cardinatusena v'kup ſtiſnîena reizh, v'kup s'ẛhteklanu, ali ṡklenîenu, kakòr zimermani leis vèẛhejo; circumplectiv'okrog pleſti, ali veẛati; colligatorkateri ſnopje vèṡhe, veṡàzh; jbericaṡhpanski pet[e]linzi, ena trava ... s'taiſto travo ſe tertje vèṡhe v'vinogradih; jugareṡkupai vèṡati, v'klépati; ligareveṡati, ṡvéṡati, ṡveṡovati; scirpares'mezizhjam véṡati; splenium, -nÿena pauſhiza, ali v'kúp ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji [nuzajo], kadar eniga ranîeniga veṡhejo; squama, -aetudi tá pás, s'katerim ſe panzer vèṡhe; vierevèṡati, ſode nabiati; vincireveṡati

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
snopje -a s snopje: kar od ſnopia rod. ed. na nyvi oſtane, inu grosdia v' vinogradah (IV, 387)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola
1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3 v zvezi en čas
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
2.5 v življenju, bivanju
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
Celotno geslo eSSKJ16
človečki1 -a -o (človečki, človecki, človejčki) pridevnik
1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeški
1.2 biblijsko, v zvezah človečke roke/duše/oči / človečki otroci ljudje
1.3 biblijsko, v zvezi človečko dete človek glede na svojo majhnost, nepomembnost vpričo Boga
1.4 v zvezi človečko srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človečka žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človečki / človečki sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 15 delih
Število zadetkov: 29