Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

fúga2 fúge samostalnik ženskega spola [fúga]
    1. navadno v množini, iz gradbeništva razmik med sosednjima gradbenima elementoma, ploščicama
      1.1. navadno v množini masa, snov, ki zapolnjuje tak razmik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Fuge iz ide. *pak'- ‛pritrditi, privezati’ - več ...
glaváč glaváča samostalnik moškega spola [glaváč]
    1. kit z veliko valjasto glavo in ozko, dolgo spodnjo ter brezzobo zgornjo čeljustjo; primerjaj lat. Physeter macrocephalus; SINONIMI: iz zoologije glavati kit
    2. manjša riba s podolgovatim telesom, večjimi očmi, dvema hrbtnima in krilastimi prsnimi plavutmi, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Cottidae, Gobiidae; SINONIMI: iz zoologije glavoč
ETIMOLOGIJA: glava, v drugem pomenu tvorjeno po zgledu glavoč
górnik2 górnika samostalnik moškega spola [górnik]
    nizka grmičasta zdravilna rastlina z majhnimi rdečimi plodovi in usnjatimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Arctostaphylos uva-ursi; SINONIMI: iz botanike vednozeleni gornik
STALNE ZVEZE: vednozeleni gornik
ETIMOLOGIJA: gora
grenčína grenčíne samostalnik ženskega spola [grenčína]
    1. grenka snov v rastlinah, ki ima zdravilne učinke
    2. grenak okus ali priokus, zlasti pijače
ETIMOLOGIJA: grenek
izcédek izcédka samostalnik moškega spola [iscédək]
    1. tekoča snov, ki se izceja iz česa
      1.1. tekoča snov, ki se izceja iz telesa, zlasti pri vnetju
ETIMOLOGIJA: izcediti
izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti]
    1. povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa
    2. v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini
    3. ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več
    4. v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več
    5. ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa
    6. v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja
FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: cediti
izcêjati izcêjam nedovršni glagol [iscêjati]
    1. izločati tekočo snov, navadno počasi in v manjših količinah
    2. povzročati, da se tekoča snov izloča, izteka iz česa
    3. v obliki izcejati se iztekati počasi in v manjših količinah
    4. ekspresivno s prisilo dosegati kaj, prihajati do česa
ETIMOLOGIJA: izcediti
kikiríki1 kikiríkija samostalnik moškega spola
    1. navadno v ednini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: arašid
      1.1. zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: arašid
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. kikirìki) iz it. chicchi ricchi ‛izdatna zrna’
kóder2 veznik [kódər]
    1. izraža širši, nezamejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika
      1.1. izraža širši, nezamejen prostor, na katerem se kaj dogaja ali kaj je
    2. v zvezi od koder izraža izhodiščni prostor, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja, izvira
      2.1. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki kot prilastek določa predhodno besedo z opredelitvijo izhodiščnega prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
    3. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki dodatno opisuje predhodno besedo z izpostavitvijo prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
ETIMOLOGIJA: kod
komediografíja komediografíje samostalnik ženskega spola [komedijografíja]
    1. literarno ustvarjanje, katerega rezultat je komedija
      1.1. komedije kot rezultat tega ustvarjanja
    2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve komedij pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
      2.1. oblikovna, estetska načela, značilna za glasbena dela komičnega značaja pri različnih skladateljih, v različnih teorijah, obdobjih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. commediografia, iz komedija + gr. graphía ‛pisanje, opisovanje’ iz gráphō ‛pišem, slikam, vklešem, vrežem’
lóšč lóšča samostalnik moškega spola [lóšč]
    1. steklu podobna snov, s katero se prevleče površina, zlasti za zaščito, videz leska
      1.1. taka snov, s katero se za zaščito prevleče kovinska posoda
    2. ekspresivno kar prikazuje kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici
ETIMOLOGIJA: loščiti
medíti medím nedovršni glagol [medíti]
    1. izločati snov, iz katere čebele delajo med
    2. v obliki mediti se z zorenjem dosegati želeno mehkost, sladkost
    3. ekspresivno delati, da kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno
    4. v obliki mediti se, ekspresivno s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postajati bolj kakovosten
      4.1. v obliki mediti se, ekspresivno čakati na dopolnitev, izpopolnitev, nadaljnjo obravnavo
    5. v obliki mediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno cediti
FRAZEOLOGIJA: Naj medi!
ETIMOLOGIJA: med
medonôsen medonôsna medonôsno pridevnik [medonôsən]
    ki ima, daje medičino ali mano, iz katerih čebele izdelujejo med; SINONIMI: medovit
STALNE ZVEZE: medonosna čebela
ETIMOLOGIJA: iz nositi med
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
novelíst novelísta samostalnik moškega spola [novelíst]
    kdor se ukvarja s pisanjem novel
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Novellist, it. novellista, iz novela
plastelín plastelína samostalnik moškega spola [plastelín]
    gnetljiva snov različnih barv, ki se uporablja za oblikovanje, ustvarjanje, navadno kot igrača
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Plastilin, prvotno ime izdelka, glej plastika - več ...
posíp posípa samostalnik moškega spola [posíp]
    1. razporejanje snovi v delcih, prahu po površini s spuščanjem, tresenjem
    2. snov v delcih, prahu, ki se s spuščanjem, tresenjem razporeja po površini
      2.1. tanka plast take ali podobne snovi, razporejene po površini
ETIMOLOGIJA: posipati
precedíti precedím dovršni glagol [precedíti]
    1. ločiti trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega
    2. v obliki precediti se ločiti se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
    3. v obliki precediti se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
FRAZEOLOGIJA: precediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: cediti
precêjati precêjam nedovršni glagol [precêjati]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: cediti
    2. v obliki precejati se ločevati se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
    3. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, premikati se kam, navadno počasi, postopoma
      3.1. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, biti zaznaven skozi kaj, navadno počasi, postopoma
    4. v obliki precejati se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: cediti
    5. ekspresivno delati, da gre kaj skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
    6. v obliki precejati se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: precediti
prepésniti prepésnim dovršni glagol [prepésniti]
    1. umetniško, soustvarjalno prevesti delo v verzih
    2. preoblikovati besedilo, motiv, temo, navadno literarnega dela tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno besedilo, literarno delo
      2.1. preoblikovati, aktualizirati umetniško delo tako, da se novo delo upodablja, izraža z drugo umetniško zvrstjo
ETIMOLOGIJA: pesniti
Število zadetkov: 53