Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

káča káče samostalnik ženskega spola [káča]
    1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
    3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
    4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
    5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
kozmopolitánski kozmopolitánska kozmopolitánsko pridevnik [kozmopolitánski]
    1. ki ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti; SINONIMI: kozmopolitski
      1.2. ki ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprt za njihovo sprejemanje; SINONIMI: kozmopolitski
    3. kot samostalnik v obliki kozmopolitansko kar ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprto za njihovo sprejemanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cosmopolitan, glej kozmopolitski
kozmopolitízem kozmopolitízma samostalnik moškega spola [kozmopolitízəm]
    1. lastnost koga, da ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti
      1.1. dejstvo, da kaj, zlasti kako okolje, ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprto za njihovo sprejemanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kosmopolitismus, frc. cosmopolitisme, glej kozmopolit
kozmopolítski kozmopolítska kozmopolítsko pridevnik [kozmopolítski]
    1. ki ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti; SINONIMI: kozmopolitanski
      1.2. ki ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprt za njihovo sprejemanje; SINONIMI: kozmopolitanski
    3. kot samostalnik v obliki kozmopolitsko kar ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprto za njihovo sprejemanje
ETIMOLOGIJA: kozmopolit
simbióza simbióze samostalnik ženskega spola [simbijóza]
    1. iz biologije pojav, da sta različna organizma povezana v skupnost, ki koristi obema
    2. iz psihologije dejstvo, da kdo sobiva s kom v čustveni odvisnosti
    3. ekspresivno dejstvo, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij
    4. ekspresivno dejstvo, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Symbiose) iz gr. symbíōsis ‛skupno življenje, sožitje’, iz sýmbios ‛skupaj živeč’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + bíos ‛življenje’ - več ...
stópica stópice samostalnik ženskega spola [stópica]
    iz literarne vede osnovna metrična enota verza, sestavljena iz vsaj enega poudarjenega in nepoudarjenega zloga
ETIMOLOGIJA: stopa
Število zadetkov: 6